Leonora je njihov največji eksponat
Marca leta 2003 je zanimanje javnosti vzbudila nenavadna najdba – v Piranskem zalivu so namreč opazili ogromno truplo. Izkazalo se je, da gre za brazdastega kita, ki je verjetno poginil že pred časom, saj je bilo truplo v že zelo slabem stanju. Kiti – razen delfinov vrste velika pliskavka – le redko priplavajo v slovensko morje. Zato je bilo tudi opazovanje živega brazdastega kita le slaba dva meseca pred odkritjem trupla prava atrakcija.
Prav mogoče je, da je šlo za isto žival. Po hitri akciji urejanja birokratskih postopkov je padla odločitev, da kitovi ostanki pripadajo Prirodoslovnemu muzeju Slovenije, tako kot določa uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst iz leta 1993.
Kočevarska katedrala v Nemški Loki
Na jugovzhodnem delu Slovenije se razprostira pokrajina z imenom Kočevsko. Skrivnostni gozdovi se kot zelena žametna preproga nemo dvigajo kvišku. Ob pogledu na to bogastvo niti ne slutimo, da skrivajo v sebi bogato zgodovinsko zapuščino. Tukaj so namreč več kot šest stoletij prebivali kočevski Nemci ali Kočevarji.
Z vztrajnostjo in skromnostjo so preživeli na tem edinstvenem jezikovnem in kulturnem otoku, ki se je razprostiral na slabih 900 kvadratnih kilometrih, od dolenjskih obronkov nad Krko na severu do strmih pobočij nad Kolpo na jugu, od belokranjskega roba na vzhodu pa do notranjskega Loškega Potoka. Ob popisu leta 1880 so na tem območju našteli 19.000 prebivalcev, za Nemce se jih je izreklo kar 89 odstotkov.
-
Oh, ti vnuki
Ja, baba, to sem jaz. Baba za mojih osem vnukov in vnukinj. Samo zanje in za nikogar drugega. To ime sem dobila pri prvem vnuku, ki je zdaj že odrasel fant. Ko je začel izgovarjati prve besede, pravzaprav prve zloge, in to je bilo ba-ba-ba ..., so mi rekli: »Tebe kliče!«
Tako sem postala baba in ostala baba. Rada sem baba, čeprav velikokrat slišim pripombe na to besedo, češ da je grda, žaljiva, neustrezna, neprimerna. Vnukinja mi je enkrat povedala, da jo je njena prijateljica ali sošolka spraševala: »A ti tako kličeš svojo babi? A ti to dovoli? A ni užaljena? To je grda beseda, tako se ne reče svoji babici.« In moja vnukinja se je odločila, da me bo klicala »babček«. Nekaj časa je bilo babček sem, babček tja ..., potem pa je pozabila na to in spet sem postala baba.
Koprive za gnojilo in zaščito rastlin
Vas zanima, kako pripraviti odlično domače gnojilo iz kopriv? Ali ste vedeli, da lahko iz njih pripravimo tudi zeliščna pripravka, ki odganjata uši in pršice? Pripravite koprivno prevrelko, hladni izvleček in koprivno brozgo. Tako bodo rastline varne pred ušmi, pršicami in bogato pognojene.
Koprive so na vrtu zelo uporabne. Iz njih lahko pripravimo izvrstno dušično gnojilo. To najlažje naredimo s pomočjo prevrelke, ki jo pripravimo tako, da kilogram svežih kopriv namočimo v desetih litrih vode in dnevno mešamo. Tako preprečimo gnitje koprive in prezračimo tekočino. Uporabimo lahko tudi 150 do 200 gramov suhih zeli in jih namočimo v desetih litrih vode. Večjo posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom, pustimo na soncu toliko časa, dokler se tekočina ne neha peniti in ne potemni. Neprijeten vonj koprivne prevrelke lahko omilimo s kameno moko ali baldrijanovim izvlečkom. Koprivno prevrelko pred uporabo redčimo v razmerju 1 : 10. Uporabljamo jo kot tekoče gnojilo, ki vsebuje veliko dušika, poleg tega pa še nekaj kalcija in kalija. Zalivamo po tleh in tako pognojimo rastlino ter okrepimo koreninski sistem.
Vsestransko učinkovit in uporaben žajbelj
Žajbelj (Salvia officinalis) uživa ugled najpomembnejšega ljudskega zdravila v obliki čaja in tudi mazila. Uporablja se tudi kot začimba. Izžareva silno energijsko moč, spodbuja ljubezen, ustvarjalnost in komunikativnost, zato ga le posadite na vrtu ali v loncu.
Salvia izvira od Rimljanov iz latinske besede salvare, ki pomeni odrešitev, latinska beseda »officinalis« pa pomeni zdravilen. Oba izraza sta torej povezana z zdravilnostjo, česar ne moremo reči za nobeno drugo rastlino. Tudi antični pisci so visoko cenili žajbljevo zdravilno moč. Cesar Karel Veliki je ukazal gojenje žajblja po vsem cesarstvu.
Ročno izdelana preproga kot blazina za kužka
USTVARJALNICA
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Že pred leti sem prenovila masivno okroglo mizico iz petdesetih let, še vedno odlično ohranjeno. Takšne s polico se še danes najde na mnogih podstrešjih. Odrezala sem ji visoke noge ter jo pobarvala v odtenke barve morja in morske trave. Pa se je zgodilo, da je naš maltežan odkril v njej svojo »hišo«. Podnjo smo mu zato na tla položili blazino, in to je odslej njegov najljubši kotiček.
-
Vandramo po Sloveniji
Sto opisov ne bi moglo izčrpati vseh lepot in čudes Bohinja, tiste slovenske deželice, ki iz Julijskih Alp prva sprejme in pretoči največje gmote svežih in zdravih voda, brez katerih Sloveniji ni življenja. Veliko strmo padajočih voda se s strmin okoli Bohinjskega jezera pretaka v jezero in reko Savo Bohinjko. Poleg slapov Savica in Govic to velja zlasti za rečico Mostnico.
Pot h koritom Mostnice od vasi Stara Fužina v dolino Voje ponuja čudovit izlet: pot je označena do Češenjskega mostu in po drugi strani nazaj; skupaj je dolga poldrugo uro hoda. Od mostu naprej pelje pot do koče na Vojah in naprej v dolino Voje. Do slapu Mostnice v zatrepu doline, pred katerim najdete prijetno okrepčevalnico, je udobna cestica dolga dva kilometra.
-
Znani polfinalisti Pesniškega turnirja 2022
Na natečaju za najboljšo izvirno neobjavljeno slovensko pesem v tekočem letu je strokovna žirija med 126 prispelimi pesmimi izbrala 24 pesmi, ki so po njihovem mnenju najboljše. Njihove avtorice in avtorji se bodo potegovali za naziv vitez oziroma vitezinja na Pesniškem turnirju. Pomerili se bodo v dveh polfinalih, prvi je bil že aprila v Knjižnici A. T. Linharta, drugi pa bo 12. maja v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju ob Savi. Veliki finale Pesniškega turnirja bo 18. junija v letnem avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor. Vitez ali vitezinja bo prejel oziroma prejela ročno kovano vrtnico, antologijo svetovne poezije Orfejev spev in denarno nagrado v znesku tisoč evrov.
Druženje, pogovor, ustvarjanje
Ob vstopu v dom starejših na ljubljanskih Fužinah obiskovalce pozdravijo lepo urejene vitrine, v katerih so razstavljeni izdelki stanovalcev, tudi marmelade, sokovi, žganja, imajo celo lastno vino. Vse izdelke je mogoče tudi kupiti.
Na vino, ki so ga poimenovali Fužinčan, so posebej ponosni, saj so grozdje sami obrali, ga stosnili, vino donegovali in ustekleničili. Steklenici je dodana brošurica, kjer je opisana cela zgodba: od trgatve na Goričkem na domačiji stanovalke Angelce Butenko, vseh postopkov do nastanka vina, pri čemer je ob pomoči delovnih terapevtov in drugega domskega osebja sodelovala večina pokretnih stanovalcev. Mnogi stanovalci še obvladajo veščine iz svojih mlajših let, zato je v domu tako zelo razvito družabno življenje in tudi najrazličnejše skupinske delavnice in prireditve.
Da ne bo neprijetnih presenečenj
AVTOMOBILIZEM
Promet zahteva zbranost in tu pa tam osvežitev znanja. In tudi preverjanje brezhibnosti vozila. Zato se danes spomnimo nekaj pomembnih dejstev.
Motoristi so na cesti. Sam zelo rad vozim motor, nosim kričeče barve oblačil in kljub umirjeni vožnji se pogosto znajdem v situaciji, ko me avtomobilist ogroža. Občutek imam, da so vozniki preprosto manj pozorni. Zakaj je tako, lahko le ugibamo. Motor je izjemno okretno in zmogljivo vozilo, zato je treba to imeti v mislih, ko speljujemo v križišču ali se kakor koli drugače vključujemo v promet. Včasih se motorist znajde v mrtvem kotu in kaj hitro lahko pride do nesreče. Skratka – dobro poglejte in opazujte.