USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Nekoč je živela kraljica … se začnejo mnoge pravljice. Nekoč je živela tudi obleka, ki je bila kraljica ženske garderobe, dokler niso ženske oblek in kril domala v celoti zamenjale s hlačami. Zakaj? Pisatelj Demetri Marchessini v knjigi Ženske v hlačah piše, da je bila ideja hlač pred desetletji prenesena iz fenomena feminizma, dokazovanja enakopravnosti in uspešnosti z moškimi. Danes je vse več vsestransko uspešnih žensk, ki se jim ni treba dokazovati z vizualno podobo, povzeto po moških. In dodaja, da so ženske postale podložnice hlač, saj jih ob utemeljitvah, da so najbolj praktične, da jih ne zebe, da ne marajo kazati nog ..., videvamo izključno v hlačah tako poleti in pozimi, v petek in svetek, na porokah in pogrebih. Marchessini trdi, kako ženske globoko v sebi vedo, da so v hlačah videti manj ženstvene, pa jih kljub temu nenehno nosijo, in zakaj je tako, razloži tudi po psihološki plati. Vendar je to že druga tema.

Če postojite na pločniku in opazujete avtomobile, boste videli psa pri gospe v naročju, tudi zvedavo sedečega na sprednjem sedežu, dokaj redko v boksu v prtljažniku. Tu in tam se celo najde motorist, ki kužka vozi v prirejenem kovčku. Zakon pravi, da je treba male živali v avtomobilu »ustrezno zavarovati«.

Res pa je, da si vsakdo po svoje predstavlja, kaj pomeni »ustrezno zavarovati« žival v avtomobilu. Ljudje na svoje živali gledamo s srcem in ne poznam lastnika psa, ki bi priznal, da psa nima pod zanesljivim nadzorom. Kuža je morda res priden in priljuden, vendar v avtomobilu ne sme prosto ležati ob voznikovih nogah ali na sedežu. Kot prvo ima žival težo, in če bo treba (in treba bo) ostro zavirati, bo nezavarovano žival odneslo zaradi vztrajnosti gibanja.

Rogaška Slatina se poklanja Eli Peroci

Priljubljena slovenska pisateljica se je v tem mestu rodila pred sto leti. Že s svojo prvo pravljico Moj dežnik je lahko balon  z ilustracijami Marlenke Stupica, ki je izšla leta 1955, je postala zelo priljubljena med otroki. Z naslednjimi knjigami, med katerimi je tudi Muca Copatarica, je izoblikovala privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena dela so vzbudila zanimanje tudi zunaj naših meja, prevedena so v več svetovnih jezikov. Motive zanje je jemala iz vsakdanjega življenja, začinila pa jih je s precejšnjo mero fantazije.

Vandramo po Sloveniji

Na Kras hodimo po zdravje, bi lahko rekli s Kosovelom. Kras je prostrana planota, ki je približno 400 metrov dvignjena nad morjem. Obroblja pa to planoto troje izrazitejših vrhov: Nanos, Slavnik in Vremščica, ki vsi štrlijo nad tisoč metrov. Glagol štrleti Vremščici vendarle čisto ne pristaja, zakaj to je na široko razprostrta, svojevrstna, od vseh strani vabljiva gora. Tisti, ki jim ni do naporne planinske hoje, pridejo na Vremščici z lahkoto do sijajnih razgledov.

Zdi se, da imamo vedno več pripomočkov za čiščenje in čistil, ki polnijo stanovanje. V hiši se zanje hitreje najde prostor ali niša, kamor jih pospravimo, v stanovanju pa pogosto zmanjka prostora. Sesalniki z vsemi dodatki so še posebej nerodni in veliki, da bi jih lahko zares priročno pospravili in naslednjič brez slabe volje hitro uporabili za čiščenje. Kje torej nameniti prostor pripomočkom za čiščenje?

Pred kratkim sem pomagala urejati oskrbovano stanovanje, kamor se je želela preseliti še zelo mladostna in samostojna gospa. Iskali sva možnosti v načrtu, a nikakor nisva našli prostora, kamor bi pospravili vsaj tri osnovne stvari: metlo, pokončni sesalnik in vedro. Stanovanje namreč ni imelo balkona in tudi predsobe ne. Na koncu sva čistilnim pripomočkom namenili del garderobne omare. Zato menim, da bi lahko vsakemu stanovanju pripadala še kakšna niša v veži, kjer bi lahko namestili pralno-sušilni stroj in pospravili pripomočke za čiščenje.

Marca se v rastlinjaku že razrašča prva zelenjava, ki približno za mesec dni prehiteva razmere na vrtu. V zavarovanem prostoru so temperature bistveno višje kot v okolici. To rastlinam omogoča hitrejši razvoj in tako tudi zgodnejši pridelek. Slovenci smo navdušeni pridelovalci zgodnjega krompirja, in ta najhitreje zraste ravno v rastlinjaku. Ali vas zanima, kako izbrati pravo sorto?

Naš rastlinjak je velik 6 x 5 metrov. Poleg sredinskega pasu, ki je namenjen gibanju, poskušamo izkoristiti vsak centimeter, kolikor se le da. Na desni strani imamo solato, redkvico, mladi česen, grah, peteršilj. Aprila bomo na oporne kole in mrežo usmerili kumare. Desni rob bo v začetku aprila zasedel še nizki fižol. Na levi strani rastlinjaka rastejo jagode, čebula, špinača, zgodnji krompir ter azijska listna zelenjava. Sejali smo tudi tržaški solatnik. Za kolobarjenje bomo naslednje leto samo zamenjali strani.

Torbe in torbice ter elegantni nahrbtniki so letos prav tako barviti, kot bodo pomladno-poletna oblačila. Še vedno pa lahko izbirate med klasično črno, barvo kamelje dlake in svetlejšimi odtenki sive, bež, peščene in bele.

Pogosti so sladoledni odtenki, na primer pudrasto rožnata, mentolno zelena, nebesno modra, ali pa intenzivno rdeča, močna rožnata, rumena, zelena itd. Še vedno prednjačijo oglate oblike torb in torbic. Ročaji so večinoma daljši (tudi če ima torbica dva ročaja), tako da jo lahko nosite v roki, na ramenih ali čez ramena. Veliko torb in torbic je izdelanih iz ekološkega usnja oziroma drugih naravnih materialov, ki so okolju in živalim prijazni. Žal so ekološki materiali dražji od naravnih.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Grad Brežice, ki so ga po uničenju leta 1515 začeli graditi v sredini 16. stoletja, gradnjo pa zaključili v začetku 17. stoletja, je leta 1694 kupil grof Ignac Marija Attems (1652–1732). Preuredil je vzhodni in zahodni del ter novo dvonadstropno dvorano dal v celoti poslikati svojemu varovancu Frančišku Karlu Rembu, ki se je rodil leta 1675 v Radovljici in umrl leta 1718 na Dunaju.

Za izbiro ikonografskega programa, ki izhaja iz zgodb grško-rimske mitologije, zapisanih v Metamorfozah (Preobrazbah) rimskega pesnika Ovida, je ključna odlična izobrazba naročnika grofa Ignaca Marije Attemsa, ki je najverjetneje določil tudi ime dvorane – Viteška dvorana. Attems je opravljal številne službe, ki so mu omogočile, da je iz manjšega premoženja ustvaril veliko. Kupoval je tudi druge gradove s posestvi in jih preuredil v rezidence z odlično slikarsko opremo (na primer gradove Štatenberg, Podčetrtek, Slovenska Bistrica). Umrl je leta 1732 v Gradcu, kjer je pokopan v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu, vzidan nagrobnik pa je še vedno del cerkve.

Zdaj je pravi čas, da obnovimo, dopolnimo in osvežimo pomladanske zasaditve. Izbiramo cvetlice, ki jim mraz ne škoduje. Največ jih je med dvoletnicami, na primer trobentice, spominčice, mačehe, pogačice … 

Primula, trobentica ali jeglič. V vrtnarijah vsako leto vzgojimo kakšno posebej zanimivo sorto. Zadnja leta ljubitelje cvetja osvajajo dvojni baročno bogati cvetovi trobentic, ki omamno dišijo. 

Da bodo dalj časa cvetele, jim izberemo del stanovanja, ki ga ne ogrevamo pretirano. Na fotografiji je lastnica skupini primul posodila lesen ležalnik, ki ga je pred zimo umaknila pred vremenskimi nevšečnostmi. Primule bodo cvetove obdržale dalj časa, če vodi za zalivanje dodamo nekaj gnojila za cvetenje.