Drago Jančar je najbolj prevajan in nagrajevan slovenski avtor. Je tudi angažiran intelektualec, ki je zaznamoval prelomne dogodke slovenskega osamosvajanja. Pred enajstimi leti je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Nekateri novinarji so ga laskavo poimenovali Cankar naših dni. Jančarjev opus romanov, zbirk kratkih proz, dram in esejev je izjemen. Zanj je prejel veliko slovenskih in mednarodnih nagrad. Njegova dela bralcev ne puščajo hladnih. Tudi v slovenskih knjižnicah je izposoja njegovih knjig dobra. To pomeni, da je postal zelo viden ter bran pisatelj. Predstavili smo lahko le nekaj njegovih del in misli, da bi ga lahko še bolje spoznali.

Združenje turističnih vodnikov Slovenije (ZTVS) ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, ki je 21. februarja, že vrsto let organizira brezplačna vodenja po vsej Sloveniji. Če vodenja zaradi koronavirusa tako kot lani ne bodo mogoča v živo, jih bodo izpeljali prek videopovezave.

Izzive tega dinamičnega poklica nam je predstavila predsednica združenja Dunja Bohorič. Ko je leta 2020 kot dolgoletna turistična vodnica prevzela predsedovanje ZTVS, se je zavedala, da je za uspešno delo potrebnega veliko osebnega angažiranja: »Vodniki za to nimajo dovolj časa in moči, saj so zaposleni z vodenjem, sama pa imam zdaj kot upokojenka več časa.« Turistično vodenje ji je v veselje, hkrati pa ji prinese dodatni zaslužek, ki ji omogoči kakšno daljše potovanje, pove sogovornica.

Toskana, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih dežel med turisti, je po velikosti primerljiva s Slovenijo, razdalje med posameznimi mesteci so majhne. Kraje so v zgodovini zaznamovali nenehni boji za premoč med Sieno in Firencami, kar kaže, da so v tej mili pokrajini živeli bojeviti ljudje. Firence so danes deželna prestolnica in hkrati najbolj poseljeno toskansko mesto.

Ta del spada med najmanj deževna italijanska območja, pa vendar smo doživeli tudi dež. Zato se takrat, ko smo prispeli v Firence, nismo najprej odpravili na ploščad Piazza Michelangelo (Michelangelov trg), od koder je najlepša mestna panorama in kamor po navadi najprej romajo vsi obiskovalci. Avtobus smo pustili na parkirišču daleč v predmestju, sicer bi šofer za vstop v center mesta plačal 400 evrov. Odpravili smo se na tramvaj T2, ki nas je za 3,5 evra popeljal 13 postaj do mestnega središča. Peščica Slovencev in Italijanov ter množica Južnih Korejcev smo se stiskali kot sardine. Vsi smo izstopili na glavni postaji Alamani.

USTVARJALNICA

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Ko se tunika brez rokavov spremeni v obleko z rokavi

Februar že diši po pomladi in tudi v garderobo se bodo začela vabiti lahkotnejša oblačila. Barvita, cvetoča, optimistična. Stara tunika brez rokavov v pikastem vzorcu, ki smo jo morda nosili ali smo jo še nameravali nositi s hlačami in praktičnimi puliji oziroma bluzami, lahko le z malo šiviljskega znanja zablesti v povsem novi podobi. Kot romantična obleka. Dokupimo blago ustrezne debeline in kakovosti z vselej priljubljenim drobnim cvetličnim vzorcem, ki se barvno sklada s tuniko. Ukrojimo rokave, tuniko pa podaljšamo in jo spremenimo v obleko z naborkom, toliko širokim, kolikor pač želite, da bo obleka dolga. Seveda lahko tudi pod to obleko, ki sega sicer do kolen ali do sredine meč, nosite pajkice, kar je letos še posebej modna naveza.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

V šestem stoletju je bila podoba Dolenjske dokaj nenavadna in spremenljiva. Po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva je Bizanc, vzhodni, še preostali del nekoč močnega imperija, poskušal razširiti svoje meje tudi na ozemlje nekdanjega zahodnega dela cesarstva. Z različnimi germanskimi ljudstvi, ki so iz Podonavja prodirala proti zahodu, je sklepal zavezništva, s katerimi so v imenu Bizanca tako Vzhodni Goti kot kasneje Langobardi zasedli tudi nekatere predele slovenskega ozemlja.

Vandramo po Sloveniji

V starejših zapisih najdemo med drugim imena Corca (leta 799), Gurka (1062), Gurca (1209), Gurka fluvio (1249), Kierka (1295), Gurke (1423) in tako naprej. Slovenci pa dolenjski lepotici že dolgo pravimo Krka. Dolga je 94 kilometrov in je naša najbolj tipična kraška reka, ki zbere v sebi vode številnih rečic in potokov, več kot sedem, preden pride na dan pod svojim imenom.

Krka se v kraških izvirih rojeva v 400 metrov dolgi slikoviti in položni Krški jami pri vasi Gradiček, kmalu za vasjo Krka, kjer je čudovito okolje pritegnilo ustvarjalce slovenske televizijske serije Reka ljubezni. Že takoj ko izteče izpod jame, je živahna in vodnata, saj je podojena s številnimi podzemeljskimi vodami, še zlasti z Radenskega polja, ki leži onkraj Ilove gore. O jami je ljudski glas napletel obilo zgodb, ki jih je bil izpovedal bodisi domačin Josip Jurčič (vanjo da so na primer za kazen vrgli cigana Samola, ker je bil ugrabil Jurija Kozjaka) bodisi domači turistični delavci; v notrini jame da plava tudi dragocena človeška ribica.

Iz rastlin z obstojnimi cvetovi, ki obdržijo intenzivno barvo tudi takrat, ko jih posušimo, lahko naredimo čudovit venček, šopek, unikatno voščilnico ali z njimi okrasimo darilo.

Sušimo jih tako, da rastline režemo tik pred tehnološko zrelostjo, ko so cvetovi najlepši. Pri tem odstranimo liste in obdržimo samo cvetove na steblih. Polagamo jih nivojsko v manjše šopke, da jih ne poškodujemo, in stebla povežemo z vrvico ali žico. Šopke obesimo s cvetovi navzdol in sušimo v zračnem prostoru brez neposredne sončne svetlobe.

Plečnikovo leto

V jubilejnem Plečnikovem letu 2022, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva (18172–1957), bodo v Mestnem muzeju pripravili veliko razstavo, posvečeno arhitektu, ki nastaja v sodelovanju z MGML, Fakulteto za arhitekturo ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. Odprli jo bodo sredi junija. Že zdaj pa teče program Plečnikove hiše z razstavo Plečnik in pika, ki predstavlja istoimenski strip Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića. Moči bosta združili tudi Plečnikova hiša in DobraVaga z razstavo, ki jo bodo v hiši odprli 13. maja.