-
Stari časi so očitno res minili, je stisnilo Mojco, ko je odložila slušalko. Težko je govoriti z ostarelo mamo, ko je telefonska slušalka že toliko časa edina vez. Korona pa se kar kotali in mutira in seje negotovost med ljudi.
»Boš prišla za praznike?«
»Ne vem, mama, bom, če bo le mogoče! Mogoče se bo kaj popravilo ...«
Pa se ni. Ne samo britanska, še afriška in brazilska in ne vem kakšna še različica virusa so se začele plaziti po deželi in nič ni kazalo, da se bo ta pohod neznanega kaj umiril.
Mama pa sama daleč tam doma ... Še dobro, da so regije odprte, je pomislila v strahu na čas, ko ni mogla do nje. V nikakršno tolažbo ji ni moglo biti, da njena sodelavka že mesece in mesece ne more do staršev v Bosni, to je res nekaj strašnega … In če spet zaprejo regije … Ob misli na to možnost je bliskovito dozorel sklep. K sebi jo bom vzela, bolje ji bo sami vse dopoldne v mojem stanovanju, kot ji je na domačiji, ko iz svoje samote lahko samo nemočno gleda na pot, po kateri nikoli nihče ne pride …
-
KINO
Nagrajen film Človek s senco
Umetnica Ema Kugler je za svoj peti celovečerni igrani film Človek s senco na festivalu American Filmatic Arts Awards (AFAA, Nagrade ameriške filmske umetnosti) v New Yorku dobila nagrado za najboljši celovečerni film leta 2020. Festival s filmskim programom in nagradami odkriva sodobno neodvisno kinematografijo ter poziva k prenovi in novim začetkom v kinematografski kulturi kot odgovor na hitre spremembe v mediju v 21. stoletju. Po besedah režiserke film z letnico 2019 govori o nezmožnosti biti, obstajati kot avtonomno, svobodno bitje. Drugo vprašanje, ki se ga loteva, pa je vprašanje, kaj je tisto, kar sili človeka v reprodukcijo. V glavnih vlogah so zaigrali Marko Mandić, Loup Abramovici in Nataša Matjašec Rošker.
Pravila, ki lahko celo zmedejo
Letošnjega januarja je bilo uzakonjeno določilo, ki na avtocesti Šentilj–Koper med 6. in 18. uro tovornjakom prepoveduje medsebojna prehitevanja. Obstaja možnost, da bo v kratkem začelo veljati novo prometno določilo, ki bo v križišču dovoljevalo zavijanje v desno tudi takrat, ko na semaforju gori rdeča luč. Poglejmo pobližje.
Avtocesta je bila že v samem začetku skromno zasnovana, saj ima le dva pasova, in vsi smo doživeli, da so med seboj prehitevajoči se tovornjaki pogosto ustvarili čep, ki je brutalno upočasnil promet.
V galeriji hranijo skoraj 400 del Toneta Kralja
Galerija Božidar Jakac je bila ustanovljena leta 1974 v nekdanjem cistercijanskem samostanu, ki je arhitekturni spomenik državnega pomena. Tu danes domuje muzej, ki privablja obiskovalce s kar desetimi stalnimi postavitvami: razstavo slovenskih umetnikov 20. stoletja (Tone in France Kralj, Božidar Jakac, Zoran Didek, France Gorše, Jože Gorjup, Bogdan Borčić in Janez Boljka), z izjemno razstavo Pleterska zbirka evropskih slikarjev iz bližnje Kartuzije Pleterje, Gorjupovo galerijo v OŠ Jožeta Gorjupa ter z odmevnimi občasnimi razstavami na treh razstaviščih znotraj galerije in v dislocirani enoti Lamutovem likovnem salonu.
Učinkovita pomoč prezimljenim lončnicam
V času, ko nam prenizke temperature preprečujejo resno delo na vrtu, poskrbimo za lončnice, ki so prezimile. Najprej jih natančno preglejmo. Od listov, stebel do koreninskega sistema. Pogosto opazimo škodljivce, kot so kaparji. Pokažejo se tudi zametki uši, če je bilo v prostoru pretoplo, in kot posledica še sajavost.
Za zatiranje kaparja imamo nekaj enostavnih in več ali manj uspešnih metod. Rastline enostavno obrišemo in tako odstranimo kaparje. Biti pa moramo pozorni, ker se pogosto poznajo sledi kaparjev samo po praznih srajčkah oziroma ovojnicah izleženih samčkov od jeseni. Samice pa prezimijo v nekakšnih pokrovčkih temnejših barv, ki običajno vsebujejo tudi dele rastline, da je barva teh pokrovčkov čim manj opazna.
Čas za sajenje medovitih dreves
Zgodaj spomladi (in pozno jeseni), ko tla niso zmrznjena in so rastline v mirovanju, sadimo medovite rastline, da čebelam in opraševalcem zagotovimo kar največ primernih virov hrane.
Poleg sadnih dreves sadimo še druga medovita drevesa in grme. Na gozdnih robovih, ob poteh, mejicah in vodnih površinah lahko zasajamo ali ohranjamo že obstoječe leske in vrbe (za opraševalce je zelo pomembna vrba iva). V gozdovih, na gozdnih robovih in posekah je priporočljiva prisotnost maline, robide, rdečega drena, jerebike, mokovca, lesnike, divje hruške, češmina in gloga, pogozdujemo pa lahko tudi z lipo (velikolistno lipo), lipovcem (malolistno lipo), divjo češnjo, kostanjem ter različnimi vrstami javorjev, na primernih območjih pa tudi s smreko in jelko.
-
Vlakec velja za igračo za očete in sinove, toda v resnici obstajata dve vrsti izdelkov: prvi so v razmerju pomanjšani posnetki lokomotiv in vlakov, ki so lahko zelo dragi in so namenjeni odraslim zbiralcem, igračka vlakec pa je prilagojena otrokovim potrebam.
Prvi vlakci so bili narejeni v 19. stoletju, ko se je »železna cesta« začela širiti po Evropi in ZDA, kar so proslavili tudi z modelčki vlaka. Narejeni so bili iz litega železa in se niso premikali. Kmalu so izdelali modelček lokomotive, ki je zmogla vleči vagončke, saj jo je poganjal motor na paro ali pa na mehanizem na navitje. Pravi razmah je igrača dosegla, ko ga je začela izdelovati nemška tovarna Märklin, kjer so izdelovali hišice za punčke, že nekaj časa pa so iskali igračo za dečke. Otroci so lahko sestavili cel sistem železnice s kretnicami, predori, mostovi in železniškimi postajami. Prvi električni vlakec je prišel na trg šele leta 1925. Električni vlakci so kmalu postali zelo priljubljeni, igrača pa je postajala vedno bolj zapletena. Vlakci so lahko menjali smer, se ustavili in spet speljali, prižigale so se luči in signalizacija na vlakcu, slišal se je zvočni signal …
-
Prosti časapril '21Ljudje Starejši
Zadnje leto, ko smo se vsi skupaj srečevali z omejitvami, ki jih je prinesla epidemija, se je marsikaj, kar so otroci imeli za samoumevno, izkazalo za privilegij. Druženje je postalo razkošje, sprehod po najbližji naravi zdravilo za počutje, odhod v vrtec težko pričakovan dogodek, učenje v šolski klopi olajšanje po pouku od doma. Pomagajmo vnukom utrditi pozitivna spoznanja, ki so jih obrodile neprijetne izkušnje. Modrost raste tudi iz neprijetnih izkušenj, ki smo jih ozavestili.
Kaj mi je pomembno in za kaj se je vredno potruditi? To sta vprašanji, na kateri si mora prej ali slej odgovoriti vsak mlad človek, tudi vaš vnuk. V času epidemije se je pokazalo, kako pomembna je družina, koliko so vredni dobri odnosi z najbližjimi. Otroci to močno občutijo, ne vedo pa še, da je treba dobre odnose negovati. Svoj kamenček v mozaik spoznanja, kako se negujejo odnosi, lahko dodate tako, da pomagate vnuku pokazati, kako rad ima svoje starše. Pomagajte mu na primer izdelati izvirno čestitko za mamico ali očka. Vzemite kos tršega papirja, premažite svojo dlan s prstno barvo in jo odtisnite. Ko se barva posuši, naj z drugo barvo svojo dlan pobarva še vnuk in jo pritisne čez vašo dlan. Odtisa velike in majhne dlani bosta pošiljala ljubeč pozdrav še dolga leta. Enako lahko izdelate kazalo za knjigo ali pa sliko prilepite v dnevnik spominov, ki ga boste nekega dne podarili vnuku.
-
Iz koška ročnih del
Za male navihanke bodo babice skvačkale in spletle ljubek rožnato-bel pulover in rožnato kvačkano kapico.
Velikosti: 92–98 (od 2. do 3. leta) in 104–110 (od 4. do 5. leta). Opisi za 104–110 so v oklepajih.
Potrebujemo: po 100 g bombažne preje v beli in svetlo rožnati barvi, 150 g rožnate bombažne preje; kvačko št. 3 in pletilke št. 4.
Vzorci. Osnovni vzorec na 7 petljah: kvačkamo po vzorčni risbi. Ponavljamo vzorčno enoto (VE) po širini in od 2. do 5. vrste v višino. Ponavljamo po 1 rožnato in 1 belo progo. Zobci: *3 verižne petlje, 1 polgosta petlja v 1. verižno petljo, preskočimo 1 petljo prejšnje vrste, 1 polgosta petlja v naslednjo petljo*. Ponavljamo od * do *. Gladke desne petlje: v vrstah na licu desne petlje, v vrstah na narobni strani leve petlje.
-
Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.
Svilena reciklonka
Nikoli ni zares odšel, zagotovo pa se je zadnje čase še globlje zasidral v naših srcih. Rutni vzorec. Oblikovalski dvojec Dolce & Gabbana je v svojih kolekcijah prikupno obseden z njim. Svilene rute z žametnim odbleskom, ki jih odlikuje bogato barvita eksotična figuralika, so me navdihnile za svileno reciklonko v slogu kimona. Kupila sem dve enaki in dve različno vzorčasti veliki ruti, jih sestavila in nato ukrojila. Res, precej natančnosti je potrebno, da pri tem ujameš vzorec in dekorativne rutne bordure. Je pa zato končni izdelek navdušujoč, kot bi prišel iz modnega hrama D&G!
