Vse to se nanaša na lepe in zanimive rožice, o katerih tokrat po vrtnarsko kramljamo. Razen ene so po svoji botanični pripadnosti vse košarnice, kar izdaja že videz njihovih socvetij. Vse pa so tudi bodičaste, kar moramo pač vzeti v zakup in se s tem ob vseh drugih dobrih lastnostih že vnaprej sprijazniti.

Vsi gospodinjci bi morali začeti s solato in regratom, nadaljevati s koristnostjo sončnic in njim sorodnega topinamburja. Ljubitelji cvetja se bodo spomnili na astre (družina se po njih imenuje Asteraceae), dalije in ivanjščice. Poljedelci bi pomislili na trdoživost plevelnega osata, enega izmed 62 rodov omenjene družine v slovenski flori. Gospodarsko koristnost, ki se končuje na krožniku, in dekorativno vrednost za vrtno in cvetličarsko rabo pa združuje artičoka, ki je tudi del te druščine.

Po navadi rečemo: Neca Falk, to je tista, ki prepeva o mačku Muriju in muci Maci, ima dolge, valovite rdeče lase, saj jo poznamo. Pa jo res? Njen pevski opus je veliko bolj barvit. Začel se je s popevkami v sedemdesetih letih, nadaljeval z rokovskimi pesmimi v osemdesetih in sega vse do kantavtorske ustvarjalnosti v devetdesetih letih in dlje. Tudi če bi hotela, ne more pobegniti prepoznavnosti, a pravzaprav niti noče, ker je ponosna na tisto, kar je naredila v svoji dolgoletni karieri.

Stare igrače

Vrtavko poznamo predvsem kot otroško igračo, toda nekoč je bila tudi sveti predmet. Vrtavke so arheologi našli po vsem svetu, njihov nastanek pa sega v sivo davnino, saj so z njimi prižgali ogenj. Ko so jo hitro zavrteli, se je konica, kjer je trenje veliko, zelo razgrela in lahko vnetljiv material se je vnel. Vrtavka pa je bila tudi skrivnosten sveti predmet, saj se vrti okoli osi enako, kot se na nebu vrtijo nebesna telesa. Zato so jo stara ljudstva uporabljala za prerokovanje in pri igrah na srečo. Še zdaj poznamo družabne igre, pri katerih se igra začne z vrtavko.

 Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Izziv za babice šivilje – leopard za vnukinjo

Nekateri ne samo v otroštvu, ampak še v pozni starosti zamenjujejo vzorca leoparda in tigra. In kako že predšolsko deklico naučiti razlikovati ti dve živali? Tako, da ji zašijemo zabavno krilce – leoparda!

V sodobnem načinu kmetovanja ali vrtnarjenja se proti škodljivcem na rastlinah borimo tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar bi lahko »prevedli« kot sredstva za varstvo rastlin, v pogovornem jeziku pa jim pogosto rečemo tudi pesticidi ali pa kar škropiva. Čeprav jih uporabljamo pri pridelavi hrane, številna izmed njih niso povsem nedolžna. 

Prav nasprotno, imajo celo škodljiv vpliv na okolje, živali in rastline. Skrbi nas zlasti negativen učinek, ki ga imajo ta sredstva na opraševalce, kot so medonosne čebele, čmrlji in divje čebele. Določena sredstva so lahko namreč ob nepravilni uporabi ali skladiščenju zanje smrtna. Spomnimo se, kako je pred nekaj leti pred čebeljimi panji na določenih območjih ležalo na milijone mrtvih čebel. Pri divjih opraševalcih takšni pomori niso tako odmevni, saj jih zaradi majhnega števila živali, ki živijo razmeroma skrito v našem okolju, večinoma ne opazimo.

Vandramo po Sloveniji

Do kraške reke Rašice pridemo z regionalne ceste Ljubljana–Kočevje pri vasi Rašica kmalu za Turjakom ali z juga kmalu po Velikih Laščah. Njen tok lahko spremljamo s ceste, ki z Rašice zavije proti Ponikvam in naprej v dobrepoljsko dolino. V vasi Ponikve zavijemo k cerkvi sv. Florijana in tam parkiramo. Desno se podamo na ponikovsko gmajno, kjer že po nekaj sto metrih pridemo na Brdavsovo, kjer reka skozi opuščeni mlin slikovito ponika.

Rašica v nadaljnjem toku več ne pride na površje, razen ob poplavah, ko udari iz nekaterih kraških jam na južnem robu dobrepoljske in struške doline, še posebno iz Podpeške jame. Okoli 25 kilometrov dolga reka je presekala kar nekaj dinarskih slemen in grebenov in utrla eno od dolinskih poti čez slovensko ozemlje, ki so jo s pridom uporabljali popotniki, vojaki, trgovci, tovorniki rude, lesa, oglja, apna, kmetijskih pridelkov in soli, romarji ter tudi plenilske horde. Še kočevska železnica si je leta 1893 proti kočevskemu koncu tu poiskala najmanj zoprne ovinke, klance in useke.

Leto Josipa Ipavca

Šentjurska občina ob 100. obletnici smrti skladatelja in zdravnika Josipa Ipavca (1873–1921), rojenega v Šentjurju, pripravlja številne dogodke. Ob kulturnem prazniku so predstavili knjigo Slovenski Mozart Igorja Grdine, ki jo je izdala založba Beletrina, sozaložnica je bila občina. Ipavec se je uveljavil kot skladatelj samospevov in orgelskih skladb, bil je avtor prvega slovenskega baleta Možiček. Komična opera Princesa Vrtoglavka pa je bila krstno uprizorjena šele leta 1997.
V Ipavčevem centru Šentjur bo aprila potekal dogodek Hugo Wolf in Josip Ipavec, takrat bodo v občini zasadili tudi jablano bogatinko, ki jo je vzgojil njegov oče Gustav. Dogodki in simpozij si bodo sledili do konca letošnjega Ipavčevega leta, oktobra bo na primer dvodnevni znanstveni simpozij s koncertom samospevov družine Ipavec in sodobno plesno variacijo baleta Možiček.

Iz koška ročnih del

Vesela družba

Veselo druščino s kokljo, piščančki in zajčki, ki prinašajo velikonočne pirhe, bomo s šivanko in pisanimi prejicami hitro 'naslikali' na bel prt, ki že dolgo pozabljen leži na dnu omare.

Ljubke živalce prerišemo na svileni papir. Na prt ali manjši prtiček jih na želeno mesto prerišemo tako, da med blago in svileni papir vložimo kopirni papir za tkanine.

Za vezenje potrebujemo prejice v poljubnih odtenkih rjave, zelene, rdeče, rumene, modre in črne barve. Vezemo s tremi nitkami deljive prejice v izbranih barvah. Večje ploskve vezemo s ploskim, polnim ali sprednjim vbodom. Oči vezemo z vozličastim vbodom s trinitno črno prejico, zajčkove brke pa s stičnim vbodom z 1 nitko črne deljive prejice.