Odkar preživimo več časa doma, se marsikateri veliko bolj zanimajo za gojenje zelenjave ali nabiranje užitnih rastlin v naravi. Hrana, pridelana doma ali nabrana v naravi, je običajno okusnejša in kakovostnejša, saj vsebuje več vitaminov, mineralov in drugih snovi, koristnih za telo. Poleg tega pa pri nabiranju poskrbimo še za gibanje na prostem.

Regrat vsekakor zaseda prvo mesto med divjimi užitnimi rastlinami. Uporaben je za pripravo številnih jedi, ne le za solato. Tako lahko iz regratovih listov naredimo juho, prilogo, omleto ali jih uporabimo kot zanimiv dodatek na pici. Najokusnejši so mladi listi, a liste lahko nabiramo vse do novembra. Uporabne in okusne so še številne druge rastline.

Za naš obstoj je gotovo pomembno, kakšno hrano bodo jedli naši otroci, vnuki in pravnuki. Ali bo le-ta prazna, obdelana s kemikalijami ali pa bo rasla na zdravi zemlji in bo zato polna vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi za naše zdravje. Dejstvo je, da bi rodovitna zemlja lahko bila naša najboljša naložba v prihodnost. Zato je pomembno izobraževanje ljudi, ki delajo v kmetijstvu, predelavi hrane, gostinstvu in turizmu.

Tu ima pomembno vlogo konzorcij Biotehniških šol Slovenije, ki ga sestavljajo Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto, Biotehnični izobraževalni center Ljubljana in Izobraževalni center Piramida Maribor. Učilna okusov na osrednji ljubljanski tržnici, točneje pod Plečnikovimi arkadami, je ena od dejavnosti tega konzorcija, ki je stičišče izobraževanja dijakov in študentov. Je prodajalna, degustacijski prostor in restavracija. V njej prodajajo kmetijske pridelke s šolskih posestev in tudi izdelke z družinskih kmetij bivših dijakov in partnerjev iz vseh slovenskih regij.

Vabimo v Kneške Ravne, kjer se tik pred vasjo prav ob cesti zliva eno najlepših slapišč v Sloveniji, imenovano Prošček. Do tu je s Kneže malo manj kot tri ure lepe hoje. Verjetno ni nikjer drugje tako izredna naravna znamenitost tako lahko dostopna. Je tik pod mejo Triglavskega narodnega parka.

Iz Ljubljane potrebujemo do tja 62 kilometrov, od Škofje Loke prek Selške doline in Petrovega Brda do Kneže in naprej v dolino rečice Knežice. Iz naselja Kneža (244 m) je do vasice Kneške Ravne (735 m) pod Voglom (1922 m) v verigi Spodnjih Bohinjskih gora 11 kilometrov po asfaltu.

Atilova pot skozi Radgonsko-Kapelske gorice je prijetna in nezahtevna pohodniška pot, ob kateri boste izvedeli, kako je zloglasnega hunskega vojščaka Atilo pot zanesla v te kraje. To je pokrajina odlične kulinarike, prijaznih domačinov in številnih zanimivosti.

Krožno pot začnemo v razloženem naselju Kapelski Vrh, ki je nedaleč stran od zdraviliškega kraja Radenci. Že na daleč je vidna cerkev sv. Magdalene, saj stoji na enem izmed razglednih gričev, imenovanem Kapela (312 m). Prvotna kapelica naj bi bila na tem mestu, a še sredi gozda, že konec 13. stoletja posvečena sv. Mariji Magdaleni. Po kapelici naj bi kraj dobil tudi ime (leta 1300 se je naselje imenovalo Capell). V cerkev je prerasla leta 1617, a veliko podatkov o njej ni, saj je župnišče leta 1805 pogorelo. Današnjo cerkev je dal leta 1824 zgraditi rojak, župnik Martin Kaučič. Zanimivo je dejstvo, da so opeko za cerkev žgali farani sami, darovali so les, kamen za temelje so vozili iz Atilovega gradu, pesek pa iz bližnje reke Mure. Glavni oltar je posvečen sv. Mariji Magdaleni, v zahodni steni južne kapele pa so vzidani trije nagrobniki z napisi v bohoričici in latinici. Ob cerkvi je eno najlepših razgledišč Slovenskih goric, od tod naj bi se videlo menda kar 45 sosednjih cerkev. 

Vsem, ki obožujete ameriške borovnice, priporočam, da jih brez zadržkov posadite na svoj vrt. Izbirajte sorte, ki bodo rodile postopoma od polovice junija do septembra. Med ameriškimi borovnicami najdemo sorte, ki letno celo dvakrat rodijo, in sorte, ki imajo namesto klasičnih modrih plodov rožnate plodove. Rade imajo kislo zemljo na sončnem rastišču.

Sort ameriških borovnic je veliko. Ko se odločimo za nasad na vrtu, izbiramo sorte, ki so bile v Sloveniji uvedene v sadni izbor in je glede gojenja veliko izkušenj. Priporočene debeloplodne sorte so bluecrop, duke, ivanhoe, eliot, sierra, blueray, herbert, patriot. Naštel sem samo nekaj zares izvrstnih iz širokega izbora sort. Razlikujejo se po času zorenja, obliki plodov, bujnosti in velikosti grma ter količini pridelka. Ameriška borovnica daje v polni rodnosti štiri do deset kilogramov plodov, kar je odvisno od sorte in širine zasaditve. Zelo pomembna je vsakoletna pravilna rez, ki jo izvajamo spomladi že prvo leto po sajenju. Več sort sadite skupaj, boljša bosta oprašitev in pridelek. Priporočamo, da skupaj posadite štiri do pet različnih sort in si zagotovite pridelek domačih borovnic od sredine junija do septembra.

Pomlad se kaže na vsakem koraku. Tudi v mlakah, obraščenih z vodnim rastlinjem in drugo vegetacijo, ki ju je rjavo pobarvala zima, se počasi prebuja življenje. Najprej tu in tam kakšen skok žabice z obale v hladno vodo, čez nekaj dni pa se že pojavi mrest, žabja jajca, ki ga vidimo kot plavajoči in na vodno rastlino pripet kupček pene, v vsakem mehurčku pa drobno pikico, iz katere se bo izlegla mlada žabica. Ta bo v začetku majhen temen pupek z repkom, podoben ribici, ki se bo počasi prelevil v pravo žabico. Najprej svoja jajčeca odložijo rjave žabe, kmalu za njimi pa zelene žabe.

Če pri oknih vleče, je v prostoru pozimi prehladno, poleti prevroče, in če se vsakokrat, ko odpiramo in zapiramo okno ali dvigujemo roleto, jezimo, je verjetno čas za menjavo oken. A za tak poseg se ne odločimo zlahka. Vzrokov je več: skrbi nas visoka cena, bojimo pa se sitnosti ob menjavi, poškodb na zidovih in umazanije. Težko se je odločiti med mnogimi ponudniki, da bi dobili kakovostna okna in zadovoljivo izvedbo.

Na tržišču je mnogo različic oken glede materialov, razlikujejo pa se tudi v energetski učinkovitosti. Prevladujejo plastična okna, potem kovinska, kombinacije plastike ali lesa s kovino, še najmanj je zdaj lesenih. V novogradnje se vgrajujejo običajno le še troslojna okna, kar pomeni, da jih sestavljajo trije sloji stekel, med katerimi je lahko plin, ki predstavlja dodatno izolacijo. Profili okenskih okvirjev imajo mnogo komor in dejansko ne predstavljajo šibke točke okna, kjer bi uhajala toplota.

Zaslužna profesorica Univerze v Mariboru, ambasadorka Slovenskega narodnega gledališča Maribor in dobitnica Glazerjeve nagrade dr. Manica Špendal je prejemnica letošnje Mantuanijeve nagrade, najvišjega strokovnega priznanja muzikologov, ki jo Slovensko muzikološko društvo podeljuje za življenjsko delo na področju muzikologije. »Nagrada je priznanje mestu in njegovi glasbeni kulturi,« pojasni skromno. Vendar pa je njena življenjska pot izjemno pestra, zato jo predstavljamo.

S svojim več kot štiridesetletnim raziskovalnim, znanstvenim, publicističnim in pedagoškim delom je bistveno prispevala k uveljavljanju slovenske muzikologije, glasbe in kulturne zgodovine doma in na tujem. Njena odlika je, da ni ostala zaprta v svojem znanstvenem kabinetu, ampak se je pogumno izpostavila s pisanjem ocen opernih predstav, urejanjem operno-gledališkega lista, dokazovanjem, da Maribor ni bil nikdar glasbena provinca. Prizadevala si je, da na mariborski operni oder umestijo dela slovenskih skladateljev. Raziskovala je življenje in delo skladatelja Huga Wolfa v Mariboru, se zavzemala, da bi mu postavili spominsko ploščo, kar ji je tudi uspelo. Ob ogromnih uspehih pa je doživela tudi kakšno grenko razočaranje.

ZAKLADI SLOVENSKIH MUZEJEV

Zgodovina metliškega obrtništva in trgovine sega prav gotovo v čas nastanka takratnega Novega trga in pozneje mesta, ki je kmalu po pridobitvi mestnih privilegijev (1365) prevzelo pokrajinsko ime Metlika. Obrtniki so svoje izdelke sprva prodajali na domu in tudi kot krošnjarji od vrat do vrat v bližnjih in oddaljenih krajih. Z uveljavitvijo trških in mestnih privilegijev so ob plačani mitnini prodajali na sejmih.

Mestni obrtniki so bili že zgodaj združeni v cerkveno Bratovščino sv. Rešnjega telesa (1444). V boju za večji zaslužek so nastopali proti kmečkemu obrtništvu in tovorništvu, ki ga je zaradi lastnih koristi – pobiranja mitnin – podpiralo plemstvo. Metličani so že leta 1492 pod pretvezo turške nevarnosti dosegli, da se je povsem legalen sejem iz hribovske Bojanje vasi preselil v Metliko. Mestu so poskušali priboriti izključno pravico do prostora, kjer potekata trgovina in obrtniška dejavnost.