Sedežne garniture so v mnogih dnevnih sobah v obliki kotne garniture. Ta zasede veliko prostora, poleg tega se na njej ne moremo vsi udobno namestiti. Zato se ob menjavi raje odločimo za ločena kavča ali počivalnik. Predvsem pa se pred nakupom prepričajmo, da sta počivalnik in kavč res udobna in uporabna.

Čeprav morda menimo, da bi v dnevno sobo nekako umestili kotni sedežni sestav, se vprašajmo, kaj bomo s tem pridobili. Izgubimo prostor v kotu, ki bi ga sicer izrabili za kakšno mizico, morda stoječo svetilko ali pa bi dva kavča dodatno razmaknili in dobili več prostora. Če izberemo dvosed in trosed, imamo verjetno dovolj sedežnih mest za družino in goste. Primerneje je namreč, da obiskovalcem ponudimo sedenje na kavču, domači pa sedijo nasproti ali s strani na drugem kavču.

Rastline nam bogatijo vsakdanje življenje. Če jih imate radi, verjamem, da že živite v zeleni džungli. Sicer pa si jo lahko z malo ustvarjalnega duha naredite kar sami. Zelenje nas ob negovanju sprošča in preusmerja negativne misli od stresnega vsakdana.

Če vam je ideja všeč, poiščite primeren prostor za zeleni kotiček. Pri razporejanju rastlin upoštevajte primerno svetel prostor. V mešanih zasaditvah pa pazite, da so jim skupni življenjski pogoji, v katerih bodo dobro uspevali. Pri ustvarjanju sobne džungle cvetoče rastline kombiniramo z zelenimi lončnicami, da poudarimo cvetove.

 Stare sorte jablan, hrušk in češenj so del kulturne krajine in nostalgija našega otroštva. Sadni vrt bo vesel, če ga oplemenitite tudi s katero od novosti.

Lahko smo veseli, da je naša dežela primerna za gojenje sadnega drevja. Na potovanju po svetu hitro spoznamo, da živimo v malem sadnem raju. Zato je treba poskrbeti, da nam bodo domača jabolka, češnje in hruške še vedno na razpolago. Ne pozabimo na travniške sadovnjake in visokodebelna drevesa, ki ponekod izginjajo. Prav ta drevesa so jedro starih sort, ki jih želimo ohraniti v naši kulturni krajini.

Rokodelsko sekcijo smo v Društvu upokojencev Podgorica - Šentjakob ustanovili leta 2011 in letos slavimo okrogli jubilej. Pobudnica Joži Kos, ki je tudi vodja sekcije, se je že prej učila izdelave različnih izdelkov v Dnevnih centrih aktivnosti v Ljubljani.

Prvima dvema članicama so se po dveh letih pridružile še štiri rokodelke, ki se ukvarjajo s kvačkanjem, pletenjem, klekljanjem, šivanjem, oblikovanjem gline in oblikovanjem fimo mase. Vsaka članica sama ustvarja doma po svojem navdihu, vsak drugi torek v mesecu pa se dobimo na ustvarjalnem srečanju, se pogovorimo o materialih in načinu izdelave. Občasno na teh srečanjih predstavimo izdelavo izdelkov, ki se jih je posamezna članica naučila izdelovati na različnih delavnicah v okviru Zdusa, DCA in drugje. Srečanja imamo v večnamenskih prostorih MOL v Podgorici Šentjakob, kjer tudi ustvarjamo. Izdelke tudi razstavljamo, in sicer vsako leto na dnevu odprtih vrat PGD Podgorica - Šentjakob in v Četrtni skupnosti Črnuče na prireditvi Sosed sosedu. Več let smo sodelovale na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Ljubljani in tudi na prvih Dnevih medgeneracijskega sožitja ZDUS.

Nenehno spreminjanje modnih smernic za pomlad, poletje, jesen in zimo pomeni nenehno proizvajanje in kupovanje novih in novih oblačil. In metanje v smeti »starih«, morda le lanskih oblačil, ki so večinoma še kot nova.

O tem sem se prepričal, ko sem z nekaj prijatelji in prijatelji od prijateljev organiziral zbiralno akcijo oblačil za ljudi, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih oblačil. Moja dnevna soba se je v tednu dni do vrha napolnila s kartonastimi škatlami, kamor sem razvrščal podarjena oblačila. Večina oblačil je bila zelo dobro ohranjena, dobra tretjina pa je bila tudi priznanih modnih znamk in visoke kakovosti, ki se je ne bi branili niti modni sladokusci.

Obisk Beljaka (Villach) mnogi Slovenci povezujejo predvsem z nakupi. Vendar pa je drugo največje mesto avstrijske Koroške skupaj z okolico več kot dobrodošel cilj za enodnevni izlet ali celo krajše počitnice.

Za spremembo se lahko do Beljaka zapeljemo prek slikovitega Korenskega sedla. Pot ni dosti daljša kot vožnja skozi predor Karavanke, se pa na ta način izognemo plačilu predornine in nakupu avstrijske avtocestne vinjete. Vlaki zaradi nadgradnje karavanškega predora, ki naj bi bila končana v drugi polovici prihodnjega leta, do Beljaka trenutno ne vozijo, a nadomestili so jih z redno avtobusno povezavo iz Ljubljane in Jesenic.

Dobre stare viže

Ivanka Slak svoje otroštvo opisuje kot skromno in lepo. Bila je srečen otrok, le igrač morda ni imela toliko, kolikor so jih imeli drugi otroci. Rojena je bila v kraju Sv. Helena, danes so to Javorje, nedaleč od Slivnice pri Celju. Na domačiji še vedno živi njen nečak. Ivanka, ki se je tedaj pisala Gaber, je imela tri sestre. Še mlada je odšla od doma, leta 1955 pa je v Ljubljani dobila službo v podjetju Saturnus, kjer je bila strojepiska in je obračunavala tudi osebne dohodke.

Pri mačkah se ogrci ali tako imenovane mačje akne rade pojavijo na predelu brade. Gre za primer, ko pride do motnje delovanja tako imenovane folikularne keratinizacije – pri keratinizaciji pride do prevelikega proizvajanja keratina, proteina, ki ga najdemo v zgornjem sloju kože. Če se ta odvečni keratin ujame v lasni mešiček, nastanejo komedoni – črni ogrci.

Ti ogrci se prav radi okužijo, če pridejo v stik z bakterijami, lasni mešički se vnamejo in pride do grdega gnojnega vnetja kože, kar je lahko za vašega mačjega kosmatinčka zelo neprijetno in boleče.

Da bi delo na vrtu obrodilo obilo sadov, moramo poznati probleme, ki se jim poskusimo izogniti. Zamislimo si, kakšen uspeh smo imeli na vrtu lani. Ali smo imeli škodljivce, strune, polže, voluharja, morda seme ni vzklilo, so sadike izginjale? Letos se potrudimo, da se izognemo tem pastem.

Prvi pogoj za uspešno vrtnarjenje je dobra zemlja. Najboljša je rahla, malo peščena, malo glinena in dovolj vlažna. Potem dodamo še organsko maso, ki je nujna za lepo solato in druge vrtnine. Brez teh snovi ni uspeha, sploh če je zemlja težka, glinena. Organska snov razpada in pri tem sprošča hranilne snovi, ki jih rastline nujno potrebujejo. To so dušik, ogljik, razne aminokisline, huminske kisline itd. Pa saj smo gnojili z mineralnimi gnojili in lansko leto tudi z gnojem, boste rekli. Res je, toda po pobrani letini so se te hranljive snovi potrošile. Zato jih dodajamo na novo, da bodo zemljo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost.

Feri Lainšček: Kurji pastir

Revščino, v katero se je rodil otrok, ki ga starša po osemnajstih letih nista več pričakovala, si le stežka predstavljamo. A pisatelj, ki je do vstopa v šolo poznal samo prekmurščino in svojo malo vas Dolenci ob madžarski meji, nam v biografskem romanu brez olepševanja naslika življenje družine v hiški iz ilovice, pokriti s slamo. Da bi se čim bolj vživel v svoje otroštvo, si je pomagal s posebno metodo aktivne imaginacije in v sanjah veliko časa preživel s pokojnimi starši. In zato je v prvi knjigi popisal komaj svoja prva dva meseca življenja ... (Založba Beletrina, 27 evrov)