Ob lepem vremenu Ljubljančani iz višjih nadstropij vidijo belo točko na vzhodnem hribovitem obzorju. To je planinski dom na Jančah (794 m). Logično je, kajpada, da se od tam še lepše vidi nazaj, na mesto. In res imajo Ljubljančani na Jančah eno najlepših in najbližjih razgledišč po osrednji Sloveniji, od mesta oddaljeno okoli 25 kilometrov. Njihova mestna občina se na vzhod namreč globoko – kot velik upravni trebuh – razteza v Posavsko hribovje in njegovo zelo razgibano kmečko pokrajino.

Starejši rodovi imajo Janče v čislih tudi zaradi pomena v nacionalni zgodovini. Znana je na primer zgodba, kako so se pred 150 leti skušali te izletniške točke polastiti ljubljanski Nemci, zbrani v nacionalistični organizaciji Turnverein. Pripravili so propagandni pohod na Janče. Nemško zastavo, imenovano frankfurtarica, so nameravali zasaditi na vršni planoti in tako pravzaprav označiti še eno oporišče pri širitvi nemškega ozemlja od Baltika do Jadrana. Vendar so se ušteli.

Potem ko je prostor na novo opremljen ali prenovljen, morda temeljiteje pospravljen, je na vrsti dekoriranje. Temu ne moremo reči le krašenje, ampak je lahko dopolnitev opreme, da bi dosegli celovit in zadovoljiv učinek v prostoru. Več pozornosti pa moramo nameniti obešanju slik na stene. 

Pri ureditvi uporabimo razne drobne predmete, blazine, odeje, večje sveče, steklene posode, v katere lahko damo pesek, kamne, storže, torej kar koli, kar nam je zanimivo in se sklada s podobo prostora. Te predmete namreč najlažje zamenjamo in spremenimo, kadar želimo osvežiti podobo prostora tako glede na letni čas kot tudi na naše počutje in želje. Pozimi so bolj dobrodošle tople in živahne barve, poleti pa hladnejše.

Topli palčniki

 Topli otroški palčniki skrivajo štiri prste, palček pa živahno miga in pozdravlja vse naokrog.

Palčnikov ni težko splesti. Še največ težav povzroča palec. Temu se ognemo tako, da na mestu, kjer naj bi spletli palec, vpletemo le pomožno nitko za palčni razporek. Ko je palčnik gotov, pomožno nitko izvlečemo. V pletenju nastane razporek in na tem mestu dopletemo palec.

Opis izdelave palčnikov je za otroke v starosti od 6 do 8 let oziroma za dolžino rokavice 11 cm in obsega dlani 16 cm. Dolžino merimo od začetka dlani do konice sredinca, obseg dlani pa na najširšem delu. Preden se lotimo pletenja, moramo narediti poskusni vzorček, da prilagodimo število nasnutih petelj opisu.

Slovenija in Slovenci smo imeli v preteklem decembru privilegij sodelovati pri božični krasitvi Trga sv. Petra v Vatikanu. Okraske iz slame in lesnih oblancev, ki so krasili veliko smreko iz kočevskih gozdov in še 11 manjših, so nekaj tednov izdelovali cicibani, mamice, očetje, babice in dedki od Prekmurja do Ankarana, od Dolenjske do Gorenjske.

Bila sem koordinatorica nacionalnega projekta Božična dekoracija Vatikana 2020, zadolžena za pripravo okraskov. Etnolog prof. dr. Janez Bogataj je predlagal uporabo naravnih materialov in tako sem se odločila za okraske iz slame in oblancev. Motive sem oblikovala sama, razen motiva angela iz slame. Od oktobra naprej sem na delavnicah predstavljala postopke izdelovanja okraskov mentoricam iz Zveze kmetic Slovenije, skavtom Mamutovega stega, vzgojiteljicam, učiteljicam, mentoricam v društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Srednji...

Vlado Vrbič velja za res velikega poznavalca življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha, na kar je zelo ponosen. A še marsikje je pustil svoj pečat, saj je bil med snovalci kulturnega življenja v Šaleški dolini. Med drugim se je ukvarjal z varstvom kulturne dediščine, bil je tudi med ustanovitelji znamenitega Pikinega festivala.

Lani je izšlo njegovo delo Prestreljene sanje, roman o tem zanimivem šaleškem poetu, mladem uporniku, dijaku celjske gimnazije, partizanu, narodnem heroju, vodji kulturniške skupine pri 14. diviziji, ki je 22. februarja 1944 umrl pod streli slovenskega izdajalca v bližini svojega doma v Zavodnju pri Šoštanju, star niti 22 let. Kljub mladosti pa je Kajuh za seboj pustil presenetljivo veliko pesmi, ki niso danes nič manj aktualne, kot so bile pred skoraj osemdesetimi leti, in tudi mlade generacije so nekatere najbolj znane posvojile: Samo en...

Lastniki povedo, da se njihovi psi ali mački večkrat praskajo po ušesih, drgnejo z glavo ob tla, stresajo z glavo, zaznajo spremenjen, včasih neprijeten vonj iz sluhovoda, lahko tudi temnejši izcedek. Nekateri pokažejo bolečino ob dotiku uhlja z zunanje strani, vedenje in tek pa načeloma nista spremenjena. 

Vse to so lahko znaki vnetja ušes, ki je lahko omejeno samo na zunanji sluhovod, ali pa gre za vnetje srednjega in notranjega ušesa, pri čemer je poškodovan tudi bobnič.

Prekomerno izločanje ušesnega masla, prekomerno zaraščanje dlak v sluhovodu, neustrezna higiena zunanjega dela sluhovoda, prekomerna vlaga ali zamašitev sluhovoda zaradi tujka ali novotvorbe povečujejo možnost za vnetje. Vzroki so lahko tudi različne vrste preobčutljivosti na hrano, ušesni zajedavci, avtoimunske bolezni oziroma pasemske predispozicije.

 Petra Pogorevc: Rac

Igra ni pretvarjanje, ampak hoja čez rob, tako kot življenje, pravi eden naših najbolj prepoznanih gledaliških in filmskih igralcev Radko Polič - Rac. Pred bralci odkritosrčno odstira tako lepe kot boleče dogodke iz zasebnega in poklicnega življenja, občasne pobege v samoto in včasih prav brutalne priprave na posamezne vloge … Zagotovo je to ena izmed boljše napisanih biografij, ki ohranja humor in sočen jezik, značilen za Raca, ki si je v mladosti bolj želel postati kirurg ali gozdar kot pa igralec.