Z VNUKI

Letošnji prazniki bodo drugačni. Veselih družinskih srečanj, na katerih se nas ob praznično obloženi mizi zbere toliko, da stanovanje poka po šivih in se zarosijo šipe, si v času širjenja bolezni ne bomo privoščili. Vnuki pa bodo prikrajšani za prižiganje prazničnih luči v mestu, za vročično pričakovanje sprevoda dobrih mož in še za marsikaj. Kljub vsemu jim pričarajmo praznično vzdušje, letos bo pač drugače!

Bistvo praznikov ni le v darilih in polni mizi. Tudi za otroke ne, pa čeprav se prihoda dobrih mož z darili neznansko veselijo. Večina odraslih se veliko bolj kot daril, ki smo jih v otroštvu prejeli, spominja prazničnega vzdušja, vonja po cimetu, bleščečih okraskov na jelki, drugačne sproščenosti odraslih in slutnje velikih skrivnosti, ki obdajajo praznike ob koncu leta. Poskusimo tudi letos ustvariti takšne spomine za vnuke, pa čeprav bo marsikaj drugače.

GLEDALIŠČE

Sto let Šentjakobskega gledališča

Ljubitelji Talije, grške muze gledališča, člani Gospodarskega naprednega društva so 12. decembra 1920 ustanovili Šentjakobsko gledališče. Njihova prva dvorana je bila na Florijanovi ulici v Ljubljani in tam so naslednje leto uprizorili dramo švedskega dramatika Johana Augusta Strindberga Pelikan. Leta 1932 so se preselili v Mestni dom, kjer domujejo še zdaj. V dolgih letih delovanja je občinstvo vzljubilo hišne igralske zvezde, gledališče je bilo odskočna deska za marsikatero znano igralsko ime, med drugim Staneta Severja, Elviro Kraljevo,...

Če je vidljivost iz avtomobila slaba, je to sitnost, ki po tiho cefra živce in tudi pelje v nevarnost. Praviloma brez potrebe, včasih je dovolj že čiščenje.

Poskrbite najprej, da so vse šipe stalno čiste. Dovolj je, da imate v avtomobilu papirnate brisače, s katerimi pred vožnjo zbrišete vsa okna – pa gumice brisalcev tudi, da z njih odstranite umazanijo. Ob tem preverite, ali so gumice še cele. Na vidljivost vpliva tudi umazanija z notranje strani stekel. Na oknih se sčasoma zaradi izdihanega zraka, vlage in umazanije v zraku ustvari komaj opazna plast, ki je kot rahla meglica. Suha krpa bo premalo, da to plast odstrani.

 Vandramo po Sloveniji

Jasno so ga videli, savski brodarji in čolnarji svojega nebeškega zavetnika, kako čepi vrh gozdne pečevnate strmine, na kamniti rami gora, kot bi rekel pesnik Dane Zajc, ki je bil tu blizu doma. Njihov posel je bil nevaren. Zato so molili k sv. Miklavžu, naj jih obvaruje pred vrtinci in brzicami, pred podvodnimi skalami in čermi in kar je še bilo takšnih nevarnosti na plovbi po muhasti alpski reki, ki je znala biti zdaj usahla zdaj narasla, malokdaj pa prijazna.

A tovorjenje sadja, sukna, svile, začimb je bilo donosno. Splačalo se je tvegati in zaupati ljubeznivemu svetcu. Valvasor sporoča, da je čolnov in ladij na Savi kar mrgolelo. Ladjo je upravljalo od deset do petnajst mož. Navzdol so jo krmarili z drogovi, navzgor pa so jo vlekli z vrvmi, imenovanimi vlačuge, pri čemer so bili vpreženi, včasih v enake jarme, skupaj z voli. Od Krškega do Zaloga so potrebovali šest dni. Od leta 1848 pa so ob Savi sopihale le še lokomotive.

Barbara Remec: Slastno iz korenin

60 jedi iz korenovk in gomoljnic

Korenovke in gomoljnice spadajo med zelenjavo, ki ji v domači kuhinji posvečamo premalo pozornosti. Tudi zato, ker rastejo skrite očem, a iz zemlje srkajo le najboljše. Avtorica je prepričana, da si zaslužijo osrednje mesto na naših krožnikih, ne le kot juhe ali priloge, pač pa tudi kot nasitne, obenem pa barvite in zato za oko zelo privlačne glavne jedi in celo sladice. Zbrala je 60 receptov za jedi iz pese, sladkega krompirja, korenčka, pastinaka, hrena, koromača, zelene, redkvice, črne redkve, repe in kolerabe.

  

Ogledalo že od nekdaj nosi sporočilo nečesa skrivnostnega, z njim ravnamo s spoštovanjem, ker se bojimo sedmih let nesreče, če se razbije. Tudi arhitekti nanj gledamo kot na nekaj magičnega, saj ima pri oblikovanju prostorov veliko moč. Prostor sooblikuje, dopolni podobo, in kar je še posebej zanimivo, pomaga prikriti napake in pomanjkljivosti prostora.

Ogledalo tako ni nujen kos opreme le v predsobi in kopalnici, z njim vplivamo tudi na vtis o prostornosti in videzu prostorov, lahko pa je le dekorativni dodatek. Pazimo pa, da pri namestitvi ogledal v stanovanju ne pride do neželenih učinkov odsevov.

Te dni, ko je vse v znamenju preprečevanja okužbe, zagotovo pride prav še nekaj preverjenih nasvetov, s katerimi boste lahko v najkrajšem mogočem času občutno izboljšali delovanje svojega imunskega sistema.

Naj zapeče!

Da vaša pljuča ne postanejo močvirje, v katerem se bodo virusi počutili kot v hotelu s petimi zvezdicami, je v veliko pomoč, da zaužijemo več čilija, hrena ali česna. Vsa omenjena živila so hkrati tudi naravna zdravila, ki odlično redčijo kri, razpršujejo sluz in izboljšujejo kroženje krvi. Da bo učinek še boljši, sveže narezan česen ali nariban hren pustite nekaj minut na zraku, preden ga zaužijete, ker to dodatno aktivira zdravilne učinkovine.

Osrednja ljubljanska tržnica je v zavesti prebivalcev kraj nakupa svežih živil, zanimivih (kulinaričnih) prireditev in sobotnih srečanj s prijatelji. Seveda ko zdravstvene razmere to dopuščajo. Obdana je s kuliso lepih pročelij starih meščanskih hiš in Plečnikovih arkad, kar daje občutek prijetne domačnosti.

Pogačarjev trg: kjer so nekoč stali Napoleonovi konji

Prostor današnje osrednje ljubljanske tržnice je že od srednjega veka predstavljal središče dogajanj v mestu. Prebivalci so se tu, med reko in vznožjem grajskega hriba, zbirali in trgovali v senci glavnih mestnih sakralnih objektov. Bližnji most – današnje Tromostovje – je bil vez s podeželjem in naraščajočim predmestjem zunaj mestnih vrat.