Na fotografiji iz leta 1936 so pevci cerkvenega pevskega zbora iz Šmartna v Tuhinju. Med njimi je tudi Agata, mama Ane Jeras, rojene Vrankar, ki nam je poslala fotografijo.

 Takole so se okoli leta 1910 ženske s Trstenika pri Golniku vozile po opravkih v Kranj. Fotografijo hrani Jožica Zelnik.

V Ratečah, ob poti v Planico, kjer ob velikih padavinah nastane jezero, so nekoč lomili led za Pivovarno Union. S konjsko vprego so ga vozili do železniške proge in ga naložili na vagone. Na fotografiji iz leta 1911 so stara starša, po domače Žagarjeva, ter oče in teta Jožefa Volca.

Na kaj pomislimo, ko slišimo besedo Kras? Na pršut in teran, bore ter burjo in ruj? Kaj pa tisto, kar je dalo samemu Krasu ime? Beseda kras pomeni kamnito pokrajino, še prej pa sam kamen.

Že zelo zgodaj je človek začel zlagati kamenje, da bi očistil teren in ga hkrati uporabil tudi za zidavo. Najstarejši zidovi so postavljeni brez vezave – malte in zaradi tega jim rečemo, da so postavljeni v tehniki suhozidne gradnje. Prve suhe zidove so našli v jamah, medtem ko se je njihova gradnja razmahnila v bronasti in železni dobi. To je bil čas, ko so starodobni Kraševci za vedno kraško naravno krajino preoblikovali v kulturno, ko je Kras začel kazati podobo, kot jo poznamo še danes.

Leto dni po legalizaciji porok med istospolnimi partnerji je bila 1. aprila 2002 na Nizozemskem zakonsko legalizirana tudi evtanazija. V obeh primerih je ta država prva na svetu.

 V Ladenburgu v Nemčiji je 4. aprila 1929 umrl inženir Carl Friedrich Benz, konstruktor prvega osebnega avtomobila, ki je imel štiritaktni motor z notranjim izgorevanjem. Leta 1893 je izdelal štirikolesni dvosedežnik victoria. Pozneje je v svoja vozila vgrajeval štiristopenjski menjalnik.

Oče Franc, sin Brane in vnuk Gregor Skubic iz Srednjega Lipovca ohranjajo prvotno kovaško obrt, ki je pri nas vse redkejša. Žal je kovaštvo v svojem primarnem pomenu v Sloveniji skoraj že izginilo, saj tisti, ki še kujejo, delajo predvsem kot umetnostni kovači. Tudi v Kropi, ki velja za zibelko slovenskega kovaštva, nismo našli kovača v prvotnem pomenu besede. Smo pa družino, ki prenaša to obrt iz roda v rod, odkrili v suhokrajinski vasi Srednji Lipovec nad Dvorom.

Z ognjem   in železom so delali rodovi družine Skubic. Tudi danes je delavnica 87-letnega Franca Skubica, ki izhaja iz bližnjega Ajdovca, skoraj taka, kot je bila nekoč – ročni sveder za železo, železno nakovalo, kurišče in ročni meh, ki žerjavico še bolj razžari kot sodobni meh na ventilator (ta žerjavico preveč razpihne) … Vsi trije Skubičevi rodovi, ki še kujejo, uporabljajo mnoge stare pripomočke ter orodja in tudi ročni meh je še vedno aktualen. »Tudi moj stari oče in oče sta bila kovača, zato je bilo jasno, da bom kovač tudi jaz.

Razstava Arhivi – zakladnice spomina

Deset slovenskih arhivov hrani skoraj 75 kilometrov gradiva, kar je izjemno bogastvo pisne kulturne dediščine, ki sega od 9. stoletja do današnjih dni. Na razstavi predstavljajo jagodni izbor najlepših in najpomembnejših dokumentov ter prerez ohranjenega arhivskega gradiva, ki poleg vizualne privlačnosti pisne dediščine razodeva prelomne dogodke, pomembne procese in znane osebnosti širšega slovenskega prostora. Razstavo so pripravili: Arhiv Republike Slovenije, Pokrajinski arhivi Koper, Maribor, Nova Gorica, Zgodovinski arhivi Celje, Ljubljana, Ptuj, Nadškofijska arhiva Ljubljana in Maribor ter Škofijski arhiv Koper. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenija na Metelkovi v Ljubljani do 10. maja.

Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je 6. februarja dopolnila 75 let. Življenjska pot jo je vodila po glasbenih odrih vseh celin bodisi z recitali ali s svetovno priznanimi orkestri in dirigenti. Ustvarila je čudovito kariero. Za seboj ima več kot štiri tisoč petsto koncertov, posnela je blizu sto zgoščenk, ki so izšle doma in v tujini. Ta čas spet gostuje v ZDA, kjer jo še posebej cenijo. Je članica mnogih žirij na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, bila je redna profesorica klavirja na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Po upokojitvi je postala zaslužna profesorica. Veliko je delala, a se tudi veselila življenja. Pravi, da je pogumna, in videti je v tako dobri kondiciji, da ji pozitivne energije še dolgo ne bo zmanjkalo. 

Čeprav mu ni tako ime, mu vseeno že več kot 40 let pravijo »Mister Silvester«, saj je s pesmijo Silvestrski poljub z nami ob vsakem novoletnem praznovanju že vse od leta 1971. Z njo še vedno poboža vsako dušo. Poznajo ga doma in v tujini, kjer je nastopal s popularnim narodno-zabavnim ansamblom bratov Avsenik. Čeprav je že dopolnil srečnih 70 let, še ne počiva. Nasprotno, veliko nastopa, a si je prvega januarja letos obljubil, da ne bo več pel šest ali osem ur na noč, ampak manj, ker ne želi prehitro izgoreti.

V Sarajevu je 1. marca 1910 umrl slovenski prostovoljec v protiturških bojih Miroslav Hubmajer, znan kot poveljnik severnobosanskih upornikov v času velike vstaje v Bosni leta 1875.

Papež Martin V. je 1. marca 1420 pozval na križarsko vojno proti privržencem češkega cerkvenega reformatorja Jana Husa. Boji so trajali do leta 1436.

V Kuncevu blizu Moskve je 5. marca 1953 umrl Josip Visarionovič Džugašvili Stalin, vodja sovjetske komunistične partije, diktator, ki si je z lažnimi obtožbami in usmrtitvami utrdil oblast, nato pa ob obsežnih čistkah in z zgrešenimi gospodarskimi ukrepi povzročil smrt milijonov državljanov. Leta 1939 je s Hitlerjem sklenil pakt o nenapadanju, med 2. svetovno vojno pa je uspešno vodil vojno proti Hitlerjevi soldateski. Leta 1948 se je sprl s Titom, ki se mu je edini upal upreti, sicer pa je bil po vojni eden izmed povzročiteljev hladne vojne.

 General Lado Ambrožič - Novljan je bil učitelj, letalec, komandant 9. korpusa, častnik v JLA in utemeljitelj narodnostnega gibanja Slovenska pot, ki pa ni zaživelo.

Rodil se je 10. marca 1908 na Čatežu ob Savi v učiteljski družini. Že zelo zgodaj ga je zanimalo letalstvo, tudi na račun slabšega šolskega uspeha. Ker so ga iz gimnazije zaradi njegove narodnostne pokončnosti skoraj izključili, se je hipoma odločil za študij na učiteljišču v Ljubljani. Tam se je vpisal v Klub naprednega učiteljskega naraščaja.

Mariborčanka Nevenka Žlender oblikuje in šiva krpanke, ki so bolj znane pod tujim imenom 'patchwork'. Izdeluje tudi nekakšne šivane slike – stenske krpanke ali 'quilte' in jih edina v Sloveniji tudi razstavlja.

Šivanje ima 63-letna Nevenka že od malih nog v srcu. »Z nogami nisem niti prav dosegla pedala šivalnega stroja, pa sem že šivala. Za šivanje krpank me je navdušil televizijski dokumentarec pred 16 leti. Prave muke sem trpela na začetku. Takrat ni bilo nobenih tečajev, tudi internet še ni bil razširjen. Morala sem iti čez mejo v Avstrijo, na Češko, v Francijo, Švico in Nemčijo, da sem pridobivala znanje,« pripoveduje Nevenka Žlender, ki je članica Patchwork Gilde Austria in patchwork skupine v Wildonu (Avstrija). Med Avstrijkami ima izjemne prijateljice, ki jo vedno pridejo podpret na njene razstave.