Z digitalizacijo se hočeš nočeš srečujemo tudi starejši, ki nam informacijska tehnologija ni tako blizu, kot je mladim. Vemo, da so se med generacijami današnjih šestdeset-, sedemdesetletnikov in še starejših nekateri z digitalizacijo seznanili že v času zaposlitve. Tako tem novostim bolj ali manj uspešno sledijo tudi po upokojitvi. Še vedno pa je precej starejših, ki nimajo dostopa – tudi zaradi visokih cen – do računalnika, pametnega telefona, tablice in interneta, zato so odrinjeni na družbeno obrobje, kar bi nas moralo resno skrbeti.

Medletna rast števila delovno aktivnih se nadaljuje. V začetku letošnjega leta je bila 1,4-odstotna in višja kot v zadnjih mesecih prejšnjega leta, ugotavljajo v državnem uradu za makroekonomske analize in razvoj. Na trgu delovne sile pa se pri nas vse bolj pojavljajo upokojenci, saj delo starejših spodbuja tudi država. Prav tako posamezna podjetja ugotavljajo, da so upokojenci »zanesljiv in izkušen kader« za določena dela.

Upokojenci s ponovno aktivacijo na trgu dela ter dodatnega zaslužka na ta način ohranjajo tudi družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje. »Upokojena oseba lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na samo uživanje pokojnine niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Take vrste dela so delo: v okviru drugega pravnega razmerja, pogodbe civilnega prava (na primer avtorska pogodba), začasnega in občasnega dela, osebnega...

Uspešna vrnitev divjih konj

Przewalski konji, znani tudi kot mongolski divji konji, so azijski predstavniki stepskih konj, ki so v naravi že skoraj izumrli. Ime so dobili po ruskem raziskovalcu Nikolaju Mihajloviču Przewalskem, ki jih je odkril in natančno popisal na svojih odpravah v drugi polovici 19. stoletja. Veljajo za prve konje, ki jih je človek pred 5500 leti udomačil v prostranih travnatih stepah srednje Azije. V severnem Kazahstanu so jih vzrejali in jahali vsaj 2000 let prej, kot se pojavijo prvi zapisi o udomačenih konjih v Evropi.

Anketa

Kam se radi odpravite na krajši izlet ali na daljše počitnice?

Mojca Ožir, kmečka upokojenka, Dobrič pri Polzeli: »Le redkokdaj sem šla na izlet, nikoli na počitnice, za to ni bilo ne časa ne denarja. Morje sem prvič in zadnjič videla leta 1976, ko so me v okviru akcije Novega tednika in Radia Celje izžrebali za brezplačni dvodnevni izlet članic društev kmečkih žena. Z možem sva šla včasih na Kope nabirat zdravilna zelišča. Odkar je mož umrl, sem najraje doma.«

Sabina Curk, ekonomska tehnica, Ljubljana: »Živim v centru Ljubljane, zato rada hodim v naravo, vsaj na sprehod na Rožnik ali v Tivoli. Občasno s prijateljicami odidemo na enodnevni pohodniški izlet. Prav tako je prijeten obisk muzeja, koncerta ali razstave, tudi v zamejstvu. Sem ter tja poskrbim za zanimivo pustolovščino z vnuki. Peljemo se z vlakom ali po Ljubljanici z ladjico. Potem pa pride čas za daljše počitnice ob morju ali v gorah.«

 Veljavnost subvencioniranih vozovnic za prevoz v javnem potniškem prometu, ki potečejo julija, bo samodejno podaljšana za eno leto, so sklenili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.  Z rdečo vozovnico Integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) se lahko nemoteno vozite z medkrajevnimi vlaki in avtobusi, prav tako jo lahko uporabljate na mestnih avtobusih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Kranju, Novem mestu, Jesenicah, Celju in Krškem.

Do subvencionirane vozovnice so upravičeni upokojenci oziroma starejši od 65 let, imetniki evropske kartice ugodnosti za invalide in vojni veterani – če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti.

Z morskim taksijem od Ankarana do Pirana

Tudi letošnje poletje je zaživela ladijska linija, ki na relaciji Ankaran–Koper–Izola–Piran prevaža potnike in kolesa. Prevozi so do 1. septembra na voljo dvakrat dnevno, in sicer dopoldne in popoldne. Vsak dan, razen ob ponedeljkih, prevoze enako kot v prejšnjih sezonah opravlja Sandi Radolovič z ladjo Zlatoperko. Gre za 18-metrsko ribiško barko iz hrastovega lesa, še zadnjo iz stare ribiške flote v Izoli. Zgradili so jo leta 1955 v Betini na otoku Murter na Hrvaškem. Ladja sprejme do 70 potnikov in ima deset nosilcev za kolesa.

 Tehniški muzej Slovenije v Bistri v petek, 5. julija, ob 11. uri organizira voden sprehod po muzejskem kompleksu in ogled izbranih muzejskih zbirk za upokojence. Pobeg med spomine so ga poimenovali. Vodnik bo obiskovalce popeljal po stalnih zbirkah in občasnih muzejskih razstavah. Vmes si boste izmenjali spomine na dogodke ali predmete, ki se jih spomnite iz vašega otroštva in si raznolike muzejske predmete tehniške dediščine tudi samostojno ogledali.

Cena vstopnine in vodenja je 5 evrov. Obvezne pa so predhodne prijave na e-naslov: irena.medle@tms.si ali tel. št.:01 750 6670. Če vam ta datume ne ustreza, naj dodamo, da bo naslednji voden ogled za upokojence 19. julija.