aktualno 

Pomanjkanje zaposlenih v domovih za starejše, ki vse bolj tonejo v rdeče številke, premalo socialnih oskrbovalcev in dolgo čakanje na storitve pomoči na domu je realna slika na področju oskrbe starejših pri nas. Sistem se lahko vsak čas zlomi, zelo resno opozarjajo poznavalci razmer. Še zdaleč ne prvič.

O pomanjkanju kadrov govorimo že deset let, saj zaposleni s področja zdravstva in sociale zaradi izredno nizkih dohodkov in slabih delovnih pogojev odhajajo v druge službe, v trgovine ali celo proizvodnjo, razpise za delovna mesta neuspešno ponavljajo. V domovih za starejše vse težje opravljajo dostojno oskrbo. Po analizi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) bi za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije v domovih za starejše potrebovali dodatnih 3600 zaposlenih.

Zdravje kratke

Zobozdravniki vsem odraslim svetujejo vsakoletne kontrolne preglede, redno ščetkanje zob dvakrat na dan, uporabo zobne nitke ali medzobne ščetke in zobne kreme s fluoridi. Kroničnim bolnikom priporočajo še natančnejšo ustno higieno in kontrolni pregled vsakih šest do osem mesecev.

Pri tem naj zobozdravnika seznanijo s stanjem bolezni in zdravili, ki jih jemljejo, kar bo upošteval pri obravnavi. Slabo ustno zdravje pomeni tudi bistveno višje tveganje za demenco obenem pa poslabša kronične bolezni. Nezdravljeno vnetje v ustni votlini lahko na primer povzroči vnetje srčnih zaklopk pri srčnih bolnikih, poslabša sladkorno bolezen in oteži uravnavanje krvnega sladkorja. Velja pa tudi obratno. Neurejena sladkorna bolezen se kaže kot občutek suhih in pekočih ust, izguba okusa, zadah, glivične okužbe, slabo celjenje ran, krvavitev iz dlesni, majavost zob, pogosteje se pojavlja parodontalna bolezen, ki lahko vodi v izgubo zob. Ta se pospešeno razvija tudi pri bolnikih z osteoporozo zaradi nižje mineralne gostote kosti, sploh če pride do osteoporoznega zloma.

Jana Juráňová: Ničvrednica

Triinosemdesetletna brezdomna Ludmila si po odpustu iz bolnišnice za začasno (skrivno) prebivališče izbere kar bolnišnične hodnike. Sčasoma njeno stisko odkrije vse več ljudi, ki ji želijo pomagati, a ima pri tem vsak svoje namene. Slovaška pisateljica srhljivo nazorno izpostavi anomalije posttranzicijske družbe: staromrzništvo, okoriščanje s tujo tragedijo pod pretvezo dobrodelnosti ali pa lastne promocije, politične igre, zahteve po večno mladostnem videzu in tudi bolezen sodobnega časa: osamljenost. (KUD Sodobnost, 24,90 evra)

Aktualno

Kmetije še vedno veljajo za okolje, kjer se s fizično močjo in odločitvami izkazujejo predvsem moški, ženskam pa v ozadju ostaja podporna vloga. Poleg dela na polju in v hlevu vodijo gospodinjstvo ter skrbijo za otroke, velikokrat tudi za bolne ali starejše člane, a so pogosto ekonomsko odvisne od moža.

Čeprav se nam zdi, da se razmere vendarle spreminjajo, je raziskava o enakosti spolov na podeželju, v kateri je leta 2022 sodelovalo 707 oseb, ki živijo ali delajo na podeželju, pokazala, da v tem okolju obstaja precejšnja neenakost in neenakopravnost med spoloma. Raziskava je potekala v sklopu projekta TERA z namenom opolnomočenja moških in žensk na podeželju za učinkovito usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. V projektu, ki se konec aprila končuje in je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, so iskali smernice za preseganje stereotipov in tradicionalnih stališč. Na delavnicah, ki so jih pripravili na terenu, je največ udeležencev vseh starosti pritegnila tema o socialni varnosti kmetov, čeprav je še precej perečih vprašanj, med drugim o medgeneracijskem sožitju, razmerju med delom in počitkom ter moških in ženskih vlogah v kmetijstvu.

Aktualno

Predlog zakona o medicinskih pripomočkih, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, otežuje konkurenčnost slovenskih podjetij ter slabša dostopnost do medicinskih pripomočkov ter in vitro medicinskih pripomočkov, opozarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije, Lekarniški zbornici Slovenije in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Predlog zakona podjetjem nalaga preveč administrativnih opravil in finančnih obremenitev. Večino medicinskih pripomočkov uvozimo, proizvajalcev je le približno sto. Z uvedbo visokih pristojbin pa se bodo znašli v izrazito nekonkurenčnem položaju in se bodo morali odločati o tem, kaj proizvajati, da bodo lahko preživeli. Ortopedsko obutev po meri na primer izdeluje od pet do deset čevljarjev. Optikov je sicer več, vendar je večja tudi konkurenca in s tem tržni pritiski. Prav tako je pričakovati, da se bo zmanjšalo zanimanje tujih dobaviteljev za zastopanost na majhnem slovenskem trgu. Ob tem so opozorili, da marsikje v tujini, na primer na Češkem, Madžarskem ali v Estoniji, letnih pristojbin za proizvajalce sploh ni ali pa so znatno nižje.

Katero rastlino opisujejo ljudska imena mlečec, virgrad, otavčec, žoltenica, jajčar, solatnik, farška plata, pljuščanec, škržažouba, krneriga, smolička?

Odgovor pošljite na dopisnici do 18. aprila na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Miselni oreh«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Izžrebancu bomo podarili brisačko Vzajemnosti.

Rešitev iz marčne številke: Ana Mayer Kansky je leta 1920 kot prva Slovenka doktorirala na Univerzi v Ljubljani.

Jaz pa divji sem kot burja, je zapisal pesnik, ki ima več spomenikov v rojstnem kraju … Katerem?

Odgovor pošljite na dopisnici do 18. aprila na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.

Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.

Odgovor iz marčne številke: Kip Deklice z Rastočo knjigo v parku Navje v Ljubljani (kipar Jernej Mali).

Nagrado prejme: Cvetka Drozg, Celje.