Oddelek za sluh in znanost govora na marylandski univerzi je objavil rezultate raziskave, ki so jo izvajali pri 30 različno starih odraslih osebah z normalnim sluhom in brez nevroloških težav. Raziskovalci so ugotavljali, ali sta zaznavanje in procesiranje zvoka v možganih odvisni od starosti.

Številni starejši se namreč zatečejo k preiskavam sluha, ker se jim zdi, da ne slišijo več dobro, vendar je v večini primerov klinična slika ušesnega organa popolnoma normalna. Zakaj torej starejši ne slišijo, zdravniki pa trdijo, da niso oglušeli?

Na zdravje, Nazar!

V večini držav spadajo med starejše tisti, ki so že presegli 65 let, o njih vodijo države različne statistične podatke, medtem pa se stoletniki povsod množijo kot gobe po dežju. In v Angliji je stoenajsti rojstni dan praznoval najstarejši Anglež Nazar Singh. Še vedno je živahnega duha in telesa, in ko so ga vprašali, kako je doživel tako visoko starost, se je pohvalil, da nikoli ni bil operiran, da ima še vedno nekaj svojih zob in odličen sluh. Glavno zaslugo za dolgo in srečno življenje pa pripisuje predvsem vsakodnevnemu trdnemu in dolgemu spancu, zdravemu načinu življenja, a tudi vsakodnevni merici viskija in velikemu kozarcu njegovega najljubšega piva. In tudi mi mu kličemo: še na mnoga leta!

Robomedo, neutruden pomočnik

Na Japonskem se v svetovnem merilu najhitreje veča število ljudi, ki dosegajo sto in več let starosti, hkrati pa v tej deželi beležijo najnižji odstotek rojstev doslej. Število starostnikov, ki potrebujejo pomoč tretje osebe, je preseglo število dovolj močnih in izurjenih negovalcev oziroma pomočnikov, zato se na državni ravni že več kot deset let načrtno pripravljajo na nove razmere. Med  državno podprtimi projekti ima glavno mesto robotika, ki lahko z novimi izumi omogoča to, česar ljudje sami ne zmorejo.

Na Japonskem se v svetovnem merilu najhitreje veča število ljudi, ki dosegajo sto in več let starosti, hkrati pa v tej deželi beležijo najnižji odstotek rojstev doslej. Število starostnikov, ki potrebujejo pomoč tretje osebe, je preseglo število dovolj močnih in izurjenih negovalcev oziroma pomočnikov, zato se na državni ravni že več kot deset let načrtno pripravljajo na nove razmere. Med  državno podprtimi projekti ima glavno mesto robotika, ki lahko z novimi izumi omogoča to, česar ljudje sami ne zmorejo.

 Boj proti osamljenosti

 Nihče ne sme imeti nikogar.

Nikogar, da bi mu voščil dobro jutro.

Nikogar, da bi rekel na zdravje, kadar kihneš.

Nikogar, s komer bi spil skodelico čaja.

Ali piva, če smo že pri tem.

Nikogar na drugi strani telefonske žice.

Nikogar, s komer bi delil smeh ali problem.

Nikogar, da bi naredil dan drugačen od včerajšnjega.

Nikogar, na kogar bi se obrnil.

Nihče, res nihče ne bi smel imeti nikogar.

Pesem je zapisal 86-letni ovdoveli mornariški častnik iz Walkinga v Angliji.

V Evropi se milijoni starejših popolnoma sami spopadajo z življenjem.

Sredi marca  so se v Ženevi zbrali ministri za zdravje, da bi na najvišji ravni razpravljali o globalnemu izzivu, ki ga povzroča hitro naraščanje števila ljudi, obolelih za demenco. Na ministrski konferenci o globalni akciji proti demenci, ki jo je organizirala svetovna organizacija za zdravstvo, so se ministri v takem številu prvič srečali z eksperti in hkrati s predstavniki civilnih organizacij. Na začetku jih je nagovorila Rosa Kornfeld Matte, prva neodvisna strokovnjakinja Združenih narodov za človekove pravice starejših. Spomnimo, pred letom je, ko je bila postavljena na ta položaj, obiskala tudi Slovenijo.

Italijanska oblikovalca Anna Citelli in Raul Bretzel imata povsem novo zamisel za pogreb, ki bi lahko  spremenil sedanjo podobo marmornih in kamnitih pokopališč v gaje, polne ptičjega petja. Njuna zamisel  je upepelitev pokojnikovega telesa, pepel pa shranjen v razgradljivo žaro, ki ima obliko jajca.

Žara je  dovolj velika, da gre vanjo tudi celo pokojnikovo telo v položaju zarodka. Žaro oziroma veliko jajce spustijo pogrebci v izkopano jamo, nanjo žalujoči  nasujejo  spominsko pest prsti, pogrebci pa nato  dosujejo dovolj zemlje, po kateri  previdno razporedijo korenine izbranega mladega drevesca, ki ga potem dokončno utrdijo in posadijo. Na koncu  lahko žalujoči  zalijejo drevesce, ki bo že čez leto ali dve zraslo v drevo, ob katerem bo mogoče meditirati, moliti, odvisno od vere... Osnovna misel, ki je vodila oblikovalca, je bila ritual ob smrti, ki naravno zaključuje človekov življenjski krog.

Prazne vasi na Finskem

 Velika prostranstva na severnem Finskem, kjer imajo v tem času povprečno temperaturo še vedno globoko pod ničlo, se praznijo, v vaseh ostaja v najboljšem primeru slaba četrtina prebivalcev. Mladi se po šolanju v mestih niso vrnili. Povprečna starost v tem okolju je nad 65 let. Šole so večinoma zaprli zaradi pomanjkanja otrok že v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, v njih so še police s knjigami, le otrok, ki bi jih brali, ni več.

Starejši vztrajajo v pustoti, čeprav nimajo bivalnih ugodnosti, saj so bolnišnice oddaljene tudi do 100 in več kilometrov, v oddaljeno trgovino pa se navadno odpravita po dva skupaj in nakupita vse potrebno zase in sosede. Kljub težavam pa svojega načina življenja ne bi zamenjali za mestno. Mir, varnost, povezanost z naravo – vse to je privlačno tudi za turiste in tako je kar nekaj medgeneracijskih evropskih projektov veljalo za uspešne in   dobre prakse, vendar so bili vsi projekti kratke sape in niso povzročili sprememb.

Tetovaže na mladih telesih so bile nekaj posebnega morda pred 50 leti, a v tem času smo se jih navadili, ne samo to, mnogi med nami, starejšimi, ki se takrat niso bali novosti, jih nosijo ponosno kot dekoracijo na svoji usahli koži. Slednjo pač prinesejo s seboj leta in le petičnim lahko pri tem pomagajo lepotni kirurgi.

Mnogi so se, takrat, ko so podlegli modnim muham, strahoma spraševali, kakšni bodo videti, ko jih bodo leta dohitela in se navadno tolažili, da si bodo pač dali izbrisat, ko bo treba.

Lacij, deveta izmed dvajsetih regij v Italiji, kjer med Toskano, Umbrijo in Abruci živi 5,5 milijona Italijanov – pokrajina, v kateri je tudi Rim - , je dobila od evropske unije 7 milijonov evrov za inovativne programe, s katerimi rešujejo socialne stiske povezane z integracijo številnih afriških priseljencev pa tudi za stiske starejših, ki jih je v tej pokrajini vse več, za matere z otroki, ki so ostale brez službe in se borijo za preživetje.

Vsak projekt, ki ga odobrijo v upravi Lacija, dobi za izvedbo 50 tisoč evrov. Med odobrenimi projekti so socialno poljedelstvo, učenje in delo pri ostarelih  obrtnikih,  novi modeli brezplačne pomoči, socialna ulica ali  ponujanje prebivališča, projekt sostanovalstva in pomoči med družinami, solidarnostno sostanovalstvo,  mestno oživljanje propadajočih stanovanj, razvoj informacijskih centrov pomoči in podobno. Med  inovacijami, ki zbujajo pozornost, je poskusni projekt sostanovalstva med  ostarelimi in osamljenimi mestnimi prebivalci in posamezniki ali mladimi družinami z otroki priseljencev, največkrat so to begunci iz afriških držav.