Kam s starostniki v Franciji

Najti prostor v domu za ostarele je tudi v Franciji problem. Klasični domovi, namenjeni starejšim, ki ne morejo več živeti samostojno doma, pokajo po šivih, tam, kjer je prostor, pa je problem prevelika oddaljenost ali cena, ki je večina upokojencev ne zmore plačevati. Mestne oblasti se trudijo zadostiti potrebam starejših na različne načine. Konec marca so odprli preurejeno stavbo opuščenega trgovskega centra v središču mesteca Trélazé v departmaju Maine-et-Loire. Blanche de Castile se imenuje stavba s 107 stanovanjskimi enotami, urejenimi po vseh pravilih, veljavnih za potrebe starejših. 158 novih prebivalcev bo tu imelo na voljo negovalce, dosegljive v pritličju, kjer so recepcija, velik dnevni prostor za druženje in vodene dejavnosti, kuhinja z jedilnico, prostori za individualno nego in administracijo.

Daj mu študenta za družbo

Projektov in programov, ki jih sofinancira Evropska unija in zadevajo starejše in njihovo bivanje doma, je veliko, kajti ljudje smo različni in se različno odzivamo na ponudbo. V Vzajemnosti smo že nekajkrat pisali o nekaterih poskusih, ki so se dobro obnesli, na primer na Nizozemskem, o vaseh za ostarele geje, ki so si jih zgradili premožni Angleži v Španiji ... Pri nas je sobivanje starejših še vedno trd oreh. V Franciji pa se zdi, da jim je uspelo prebiti zid s projektom Streha in jaz – Toit + moi.

Iskanje odgovora

Sredi januarja je v Franciji prišel v kinematografe film z naslovom Brillantissime, romantična komedija o prelomnih letih, ki se marsikomu zgodijo po 50. letu življenja. Glavno vlogo ima francoska komedijantka, igralka Michèle Laroque, znana filmska in gledališka igralka, še bolj pa je znana zaradi zveze s francoskim finančnim ministrom Françoisom Baroinom in aktivizma, boja za enakopravnost istospolnih oseb.

Brillantissime napoveduje veličasten pohod po francoskih kinodvoranah, tematika je življenjsko aktualna, na mnogih mestih sarkastično humorna, kajti gre za odnos skromne, mile, nevpadljive in nezahtevne ženske, ki ji nekega dne poči film in nenapovedano izstopi iz dolgoletne zakonske zveze. Kmalu se izkaže, da o sebi ne ve ničesar, niti tega ne, kaj bi rada počela v življenju, kam bi rada šla, s kom bi rada bila ... Njeno življenje se začenja na novo, a najprej mora odkriti sebe. Tretje življenjsko obdobje jo je našlo nepripravljeno. Z veliko humorja in trme ji uspeva vstop v novo obdobje življenja. Film označujejo kot nekakšno kopijo filma Dnevnik Bridget Jones, vendar je v njem več. Sprememba, ki so ji podvržene ženske (matere, gospodinje, strežnice zakonca z grozljivo perspektivo, da se bo tako nadaljevalo vse do smrti), je kalup, iskanje novega pa edino upanje.

Francoski atlas o staranju

Svet se hitro stara, zahteve in možnosti v spremenjeni družbeni sliki pa zahtevajo nove ukrepe, s katerimi bi ohranili družbeni mir. Prav v tem je razlog, da posamezne vlade podpirajo znanstvene demografske raziskave.

V Franciji je bilo lani 13 milijonov ljudi starejših od 65 let, računajo, da jih bo čez 20 let že 15 milijonov. To predstavlja pomemben del francoske populacije, za katerega je treba poskrbeti in pri tem izkoristiti številne priložnosti za razvoj podjetništva in zaposlovanje mladih. Znanstveniki, ki se ukvarjajo s starejšimi, imajo veliko možnosti za financirano raziskovanje. V okviru le-tega je konec novembra založba združenih visokih šol za zdravstvo v Parizu izdala nenavadno kartografsko knjigo oziroma atlas starejših in visoke starosti v...

Poti iz osamljenosti

Občutek osamljenosti boli, posledica pa se pogosto kaže kot bolezen telesa. Odgovore, kako najti pot iz osamljenosti, ki v času digitalnih komunikacijskih pripomočkov prizadene vse več ljudi vseh generacij in slojev, iščejo strokovnjaki na inštitutih po vsem svetu.

Največkrat delijo osamljenost na tri oblike: reakcijsko, drsečo in kronično. Za odgovor na vprašanje, kako se lahko izkopljemo iz osamljenosti, ni potrebna le volja, ampak dejanska sprememba odnosa do soljudi, predvsem pa sprememba odnosa do sebe.

SVET IN MI

Sredi oktobra se je končal frankfurtski knjižni sejem, največji in tudi najstarejši na svetu. Letos sta sejem odprla nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Dva najpomembnejša državnika v EU, ki složno odpreta knjižni sejem, potrjujeta dejstvo, da je pomen knjige ponovno na pohodu in da je pisana beseda pomembno orodje, ki lahko prinese mir in blaginjo, kot orožje pa spodnese vlado ali celo tako velikega mastodonta, kot je Evropska unija.

Slovenija ima svoj knjižni sejem v novembru, mesecu, ki je tudi sicer v svetu najmočnejši po številu pomembnih knjižnih sejmov. Seveda se slovenski sejem uvršča med majhne, knjižni trg pri nas je v primerjavi s svetovnimi jeziki liliputanski, kar pa seveda ne pomeni, da za nas ni pomemben. Res je sicer, da slovenskega sejma ni najti na svetovnem seznamu velikih knjižnih sejmov, a ga naši organizatorji umeščajo med dva velika knjižna sejma, za reykjaviškim in pred guadalajarskim.

Staranje s slogom ali mladi po srcu

Spletne strani, namenjene starejšim, pogosto ponujajo kratke ankete, ki takoj pokažejo rezultate, v kateri skupini ste se znašli, če ste odkljukali napačen odgovor na vprašanje. Ena od anket te vrste sprašuje, katero definicijo najbolj sovražite: 1. mlad po srcu, 2. babica/nona, 3. zlati starostnik ali 4. srebrni maratonec. Najmanj zaželena je srebrni maratonec, najboljša pa izbira mlad po srcu.

Dandanes se od starejših pričakuje, da se »lepo« starajo. Starejši naj bi v 21. stoletju še smučali, igrali tenis, tekli maraton, kolesarili na dolge proge, plesali kot nori, se potapljali, raftali ... Tudi v Vzajemnosti smo pogosto navdušeno pisali o stoletnikih, ki so v svoji kategoriji dosegli svetovni rekord v plavanju, teku ... In če si počasen, ker so te leta dohitela, si si tako rekoč sam kriv. Verjetno se ne hraniš pravilno, ne jemlješ dovolj prehrambnih dodatkov, ne razmišljaš dovolj pozitivno ...

SVET IN MI

Dejstvo je, da bo ameriški igralec Kirk Douglas, ki ga starejše generacije dobro poznajo, letos dopolnil 100 let. Pri nas ga je pisatelj in aktivist Boris Pahor prehitel in upihnil simbolično število svečk za svoj 104. rojstni dan. Kar nekako smo se navadili, da stoletniki v domovih za starejše niso več nekaj posebnega.

Stanfordski ekonomist John Shoven trdi, da se zaradi dolgoživosti družbe spreminja definicija starosti. Za ženske (v ZDA) velja, da so »stare« pri 73 letih, potem ko so od 65. leta naprej prehajale iz srednjih let. Za moške pa velja, da so »stari« že okrog 70. leta, potem ko so iz srednjih let začeli odhajati pri 60. letu starosti.

»Kadar kdo reče, res ste dobro videti za svoja leta, nič več ne momljam zahval. Vedro odgovorim: 'Tudi vi ste dobro videti za svoja leta!'« pove Ashton Applewhite, uporniška 65-letna ameriška aktivistka, ki je o doživljanju starosti v današnji družbi napisala knjigo, pravzaprav manifest proti starizmu, in med bralci takoj vzbudila veliko zanimanje. Pred kratkim je izšla v slovenščini z naslovom Lepota let: Manifest proti starizmu in konec junija jo je predstavila tudi v Ljubljani. Ashton trdi, da starih ljudi ni, da so le starejši. Beseda starejši je most, pravi, kajti vedno se najde kdo, ki je od tebe starejši ali mlajši. Beseda starejši te ne opredeljuje z leti, ki jih nosiš na grbi, ampak te postavlja na neopredeljeno mesto v družbi. Šele ko je tako, te nihče ne more poriniti v skupino starih in ranljivih državljanov.

Seks starejših in alkohol

Od nekdaj je znano, da je alkohol močan afrodiziak. Ankete, ki so jih naredili med 800.000 starejšimi v ZDA, kažejo, da si pitje alkohola pred seksom privošči več kot polovica moških in prav toliko žensk. Večina trdi, da jim alkohol olajša stike in poveča seksualni užitek.

Raziskava, ki so jo pravkar zaključili na nacionalnem inštitutu za raziskave bolezni odvisnosti, je kazala na opazne razlike med spoloma, kar zadeva učinek alkohola na seks. Zdravniki raziskovalci že dolgo opozarjajo, da uživanje alkohola pred seksom navadno vodi v različne bolezni odvisnosti.