Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim in hrvaškim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodne svetovalne dneve.

Avstrijski strokovnjaki (PVA) bodo na voljo 12. septembra od 9. do 13. ure v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani. Svetovanje je namenjeno vsem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino v Avstriji in kolikšna bo njena višina. Nanje pa se lahko obrnejo tudi prejemniki avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.

DOTIK PRI OSEBI Z DEMENCO

Bralka prosi za nasvet, kako lahko z dotikom pomiri ali spodbudi osebo z demenco.

Pri oskrbi ljudi z demenco uporabljamo nežen dotik. Dotik naj bo vedno jasen, da oseba zazna začetek in konec posega. Pozorni smo na to, da je naš dotik sledljiv in da se stik s kožo ne izgubi. Dotika ne prekinjamo. Izogibamo se hitremu načinu dela, saj le-to ustvarja nejasne informacije in zmedo. Ne uporabljamo točkovnih dotikov, pač pa uporabljamo celotno dlan. Tudi pri menjavi položajev naj ena roka leži na osebi z demenco. Delamo z enakomernim pritiskom. Dotik začnemo jasno izraženo, mirno, s celo dlanjo in ga zaključimo z rahlim pritiskom. Gibi so tekoči in ritmični, hitrost prilagodimo bolnikovim zmožnostim zaznavanja. Poseg začne in konča ena oseba. Dotik več ljudi hkrati osebo z demenco bega. S pravilnim dotikom lahko že pri vsakodnevni negi spodbujamo pozitivna vedenja in zmanjšamo nezaželena obnašanja.

MENJAVA SLUŠNEGA APARATA

Triinosemdesetletna bralka ima težave s sluhom in že več kot šest let uporablja slušni aparat. Glede na pravila ZZZS ga bo v kratkem lahko zamenjala z novim. Za sedanjega je doplačala precej denarja. Z njim dokaj dobro sliši na blizu, večje družbe in hrupa pa se raje izogiba. Zaradi tega je sicer nesrečna, še bolj pa sta nesrečna hčerka in mož, ki bi rada prispevala denar za najsodobnejši aparat.

Žal res nisem strokovnjak na tem področju, vendar imam lastne izkušnje. Moje težave so podobne kot pri bralki, vendar sem se nekako sprijaznila s tem, da sluh z aparati nikoli ne bo tak, kot je bil prej. Hvaležna sem, da lahko slišim zvoke ptic, da se lahko pogovarjam v manjši družbi, in ne nazadnje tudi za to, da včasih kaj preslišim.

PONOVNA VKLJUČITEV V OBVEZNO ZAVAROVANJE

Bralec navaja, da so mu lansko leto starostno pokojnino za 40 let pokojninske dobe brez dokupa odmerili v višini 61,5 odstotka pokojninske osnove. Zanima ga, ali bi bil upravičen do nove odmere pokojnine v višjem odmernem odstotku, tj. 63,5 odstotka pokojninske osnove, če bi se ponovno zaposlil.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2020, je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.

PRAVICA DO ODLOČANJA O ZDRAVLJENJU

Bralka je hudo zbolela. Občutek ima, da ji nobeno zdravljenje ne pomaga in da je vse skupaj le mučno poskušanje podaljševanja njenega življenja. Z zdravniki se je že večkrat pogovarjala o tem, da se ne bi več zdravila. Svojci temu nasprotujejo, predvsem pa ji poskušajo vzbuditi občutek, da se ne sme vdati in da je nekako dolžna, da se zdravi, ne glede na to, kako se sama pri tem počuti.

Pravico do odločanja o zdravljenju ima le bralka in ne morda njeni svojci ali zdravniki. Bralka je tista, ki sme edina odločati o tem, ali se bo zdravila in na kakšen način.

IZREDNI PLAČANI DOPUST

Bralec je v začetku avgusta utrpel veliko škodo, poplavljeno je bilo celotno pritličje stanovanjske hiše, gospodarsko poslopje pa se je porušilo. Sanacija škode bo terjala ogromno denarja in tudi dela. Rednega dopusta ima le še teden dni, zato mu je delodajalec dopustil, da je odsoten še dodatni mesec. Zanima ga, koliko časa je lahko po zakonu odsoten in kolikšno plačilo si lahko obeta.

Že sam sistemski zakon ZDR-1 omogoča vsaj en dan izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih okoliščin, med katere spadajo tudi takšne nesreče, kot so bile tokratne poplave. S kolektivno pogodbo pa je delavec lahko upravičen do še več dni. Bistveno več možnosti pa je prinesel novelirani interventni zakon o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je začel veljati 10. avgusta 2023.

SHIZOFRENIJA

Naročnica ima dvajsetletnega vnuka, pri katerem je psihiater diagnosticiral shizofrenijo. Zanima jo, kakšna bolezen je to in kako se kaže, da bo znala ravnati čim bolj ustrezno.

Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki se začne zgodaj v življenju. Bolnik lahko doživlja, da druga oseba pozna njegove misli, da mu nekdo pošilja signale na daljavo, pogoste so halucinacije in blodnje. Lahko je prepričan, da ga zasledujejo, mu prisluškujejo, ga opazujejo z daljnogledom pri vsem, kar počne, neznani ljudje si na ulici izmenjujejo signale, če ga vidijo, in mu želijo narediti kaj hudega; v ozadju naj bi bila organizirana skupina, katere cilj je mučiti ga in celo umoriti. Opazne so tudi spremembe v vedenju. Oseba se lahko nenavadno oblači, glasno vpije na mimoidoče, se osami, je črnogleda, izredno občutljiva in zamerljiva. Pogosti so neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik. Lahko izkazuje zanimanje za nenavadne in različne paranormalne pojave.  

KAKO VSTATI PO PADCU

Bralka prosi za nasvet, kako varno vstati, če doma pademo.

Približno ena tretjina ljudi, starejših od 65 let, pade vsaj enkrat na leto, pogostost padcev pa se s starostjo še povečuje. Posledice padcev se kažejo kot zmanjšana mobilnost, odvisnost od pomoči drugih in povečano tveganje za prezgodnjo smrt. Posledično se zniža kakovost življenja, zato je najbolje padec preprečiti. Če vseeno padete, je predvsem pomembno, da pred kakršnim koli premikanjem poskušate vstati samo, če ste resnično prepričani, da se niste poškodovali, če niste omotični in če imate občutek, da ste dovolj močni.