GLAVKOM

Poskušala bom odgovoriti na pismo obupane in razočarane bralke, ki ne najde razumevanja zdravnikov zaradi glavobola, ki ga prenaša že tri leta. Odkrili naj bi ji tumor – glavkom in priporočili pregled pri specialistih za glavo. Temu osebna zdravnica ni posvečala večje pozornosti in je priporočala samo lekadol. Najintenzivnejši glavobol ima ponoči, ki se širi po desni strani glave v zadnji del vratu. Zaradi njega praktično ne spi. 

Spoštovana bralka, verjetno ne boste zadovoljni z mojim odgovorom, vendar vam ob vaših skromnih podatkih ne bom mogla povedati veliko. Kar sem razbrala iz vašega pisma, napisanega z izredno lepo pisavo, je to, da ste pri svojih 87 letih bistra in še vedno popolnoma samostojna gospa. Boli vas, da ste vedno sami, imate občutek, da vas kljub resnično hudim težavam nihče ne jemlje resno. Prav gotovo pa si težko predstavljam, da bi mi nočni glavoboli že leta kratili spanec.

SORAZMERNI DEL DODATKA ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralka navaja, da njen mož, ki je hudo zbolel, prejema starostno pokojnino iz Slovenije in Nemčije. Zanima jo, ali je sploh upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo, glede na to, da je uživalec sorazmernega dela starostne pokojnine, in kakšno mora biti njegovo zdravstveno stanje za pridobitev dodatka za pomoč in postrežbo. Rada bi tudi izvedela, ali ima tudi Nemčija kako podobno dajatev v primeru, da je upokojenec odvisen od pomoči druge osebe.

SPREMEMBA MEJE

Bralka je podedovala posestvo, ki ga sestavlja več parcel. Posestvo je v družinski lasti že več generacij. Vsa leta pri uporabi parcel ni bilo nobenih težav, pred časom pa je sosednje zemljišče kupil nov lastnik, ki zahteva, da se meja spremeni. Trdi namreč, da naj bi meja potekala bistveno bolj v posest naše bralke. Zanima jo, kako naj uredijo mejo.

Mejni spori so eni neprijetnejših sporov med sosedi. Navadno eden izmed sosedov želi, da se stanje, kakršno je bilo, spremeni, tako da se spremeni dosedanji potek meje. Dostikrat se tudi katastrska meja, to je tista meja, ki je zapisana na geodetski upravi, in meja, kot poteka v naravi, razlikujeta. Eden izmed razlogov je v nenatančnosti meritev, ki so bile opravljene na primer pred desetletji ali celo stoletje in več nazaj, drugi pa, da so se preprosto nepremičnine začele drugače uživati, včasih v dogovoru med sosedi, včasih brez tega dogovora.

REGRES IN ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI

Bralec je sredi junija delavcem izplačal regres. Čez nekaj dni je eden izmed delavcev podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zanima ga, ali je upravičen od njega zahtevati nazaj del regresa in ali lahko preveč izplačan del pobota pri njegovi zadnji plači in koliko dopusta lahko izrabi.

Najprej pohvala, da ste pravočasno, v zakonsko določenih rokih delavcu podali obvestilo o odmeri letnega dopusta za letošnje leto (zakonski rok je najkasneje do konca marca za tekoče leto), kot tudi to, da ste pravočasno izplačali regres, za katerega velja, da ga mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija, oziroma če je nelikviden, do 1. novembra ob dodatnem pogoju, da takšen zamik izplačila predvideva kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

Poleg predloga sprememb ZPIZ-2S, ki se nanaša na zagotovljeno vdovsko pokojnino, sta bila za letos in drugo leto sprejeta tudi začasna ukrepa za zagotovitev boljšega gmotnega položaja upokojencev z uvedbo zimskega letnega dodatka, ki bo izplačan decembra, in začasno povečanje pokojnin v novembru in decembru v višini 1,8 odstotka, ki pa naj bi veljalo tudi v januarju naslednje leto.

Uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalid­skega zavarovanja, ki so upra­vičeni do letnega dodatka, se bo izplačal zimski dodatek v višini 40 odstotkov letošnjega letnega dodatka.

STRAH PRED SMRTJO

Na terapijo prihaja sedemdesetletna gospa, ki jo je strah zaključevanja življenjske poti in smrti. To čustvo ji onemogoča, da bi lahko sproščeno delovala in se veselila vsakega dneva, čeprav je relativno zdrava. Ker ji je vnuček zaupal svoj strah pred tem, da bo izgubil starše ali njo, ji je še težje.

Ljudje se ne rodimo s strahom pred smrtjo, saj imamo prirojen nagon po ohranjanju svojega telesa in s tem svojega življenja. Majhni otroci razmišljajo v slikah, zato ne morejo razumeti abstraktnih pojmov, kot je smrt. Šele okrog sedmega leta so sposobni dojeti, kaj to pomeni. Nekateri starši so prepričani, da je treba malčka seznaniti z resnico že pred to starostjo, vendar se lahko v otroku sprožita huda stiska in strah, da se utegne kaj hudega zgoditi staršem ali celo njemu. Postane tesnoben in ves čas ga skrbi. Da otrok ne bo travmatiziran z idejo smrti, ga zaščitimo tako, da mu resnice ne povemo prezgodaj ali pa jo prilagodimo njegovi starosti. V tem smislu lahko pomaga tudi vera, ki ponuja odgovore na vprašanja o tem, kaj je smrt ali kam gre oseba potem, ko umre ...

HOJA PO STOPNICAH Z BERGLAMI

Bralka želi nasvet, kako lahko z uporabo bergel uspešno obvladuje hojo po stopnicah. Pred časom je imela poškodovano desno nogo, vendar jo zdaj že lahko delno obremenjuje.

Hoja z berglami pride v poštev, ko nismo sposobni nositi svoje teže na eni nogi bodisi zaradi poškodbe bodisi zaradi operacije kolka, kolena ali gležnja. Takrat nam bergle pomagajo razbremeniti poškodovane ude, da lahko ti okrevajo. Hoja z berglami je enostavna, če vemo, kako z njimi pravilno hoditi pri določeni poškodbi. Pravilna hoja je zelo pomembna, saj lahko ob napačni uporabi pride do dodatnih poškodb, kar bistveno podaljša čas rehabilitacije.

Noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G in ZPIZ-2H) sta prinesli zaustavitev padanja višine odmernih odstotkov za ženske ter postopno izenačevanje višine odmernega odstotka za moške z višino odmernega odstotka za ženske, to je 63,5. Obe noveli sta tako imeli bistveni pomen pri zagotavljanju primerne višine pokojnin, saj bi bile pokojnine moških, če ne bi prišlo do sprememb, nižje tudi do 11 odstotkov, pokojnine žensk pa do okoli pet odstotkov.

Zadnji pregled višine pokojnin kaže razmeroma ugodno sliko glede višine pokojnin novih upokojencev in tudi glede gibanja višine povprečne pokojnine vseh upokojencev. Iz podatkov zavoda je tako razvidno, da povprečna neto starostna pokojnina vseh upokojencev znaša že skoraj 782 evrov, v zadnjem letu pa je bila najvišja rast povprečne starostne pokojnine v zadnjih 20 letih, in sicer v višini 8,3 odstotka (razen v letu 2008, ko je rast povprečne pokojnine tudi znašala 8,3, odstotka).