Dobro je vedeti

ODPOVED DEDOVANJU

Bralec je po ločitvi od žene pred leti spoznal novo partnerico. Poročila se nista, živita pa skoraj ves čas skupaj. Tako bralčevi otroci kot tudi otroci njegove partnerice so dokaj nenaklonjeni njuni zvezi. Bralec sklepa, da zato, ker jih skrbi, kako bo z dedovanjem. Otroci bi namreč radi, da vse dedujejo le oni. Bralec si sploh ne želi dedovati po partnerici, tudi partnerica si ne želi dedovati po njem. Oba pa bi rada, da se otroci ne bi vtikali v njun odnos zaradi strahu, da bodo prikrajšani pri morebitnem dedovanju.

RAZŠIRJENA TREBUŠNA AORTA

54-letna bralka se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka. Pri ultrazvočnem pregledu so ji odkrili širšo trebušno aorto (dva centimetra). Svetovali so ji kontrolni pregled čez dve leti. Zanimajo jo simptomi razširjene aorte in nevarnost razpoka žile. Občasno ima bolečine v trebuhu in slabšo prebavo. Je telesno manj aktivna, kadi in ima mejno povišan holesterol. 

Razpok trebušne aorte je bolezen z visoko smrtnostjo. K sreči se zgodi sorazmerno redko. Pogosteje nastopi v starosti, pri neurejenem krvnem tlaku, pri kadilcih in ljudeh z znano anevrizmo pri sorodnikih. Tveganje je večje pri neenakomerno široki anevrizmi (vrečasti), ker je tlak na posamezne dele stene anevrizme različno velik.

DOPUST PRI DOLGOTRAJNEM BOLNIŠKEM STALEŽU

Bralec se je poškodoval pri planinarjenju in po vsej verjetnosti bo v bolniškem staležu večino letošnjega leta. Zanima ga, ali mu lahko dopust propade in ali bo upravičen do regresa, četudi dopusta morda ne bi mogel izrabiti.

Tudi delavcu, ki pretežni del leta zaradi zdravstvenih razlogov ne dela, pripada celoten dopust. Bralec bo imel pravico izrabiti dopust, ki ga ne bi mogel izrabiti v letošnjem letu vse do 31. decembra naslednjega leta.

Po veljavnem zakonu (ZPIZ-2 s spremembami) so valorizacijski količniki ter podatki o višini povprečne stopnje davkov in prispevkov, ki se obračunavajo od plač, najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji starostni, predčasni in invalidski pokojnini, zagotovljeni pokojnini in najnižjem znesku invalidske pokojnine, uveljavljene po tem zakonu, nujni za odmero in določitev dokončne višine pripadajočih pokojnin, uveljavljenih v posameznem koledarskem letu.

Večina naštetih podatkov v začetku leta še ni na razpolago. Za izračun manjkajočih namreč takrat še niso znani in objavljeni predpisani statistični podatki. To zavodu upokojenim v tem času onemogoča izdajo dokončnih odločb o višini pripadajoče pokojnine. Zato lahko takim upravičencem izdaja le začasne odločbe. Ko so vsi našteti podatki znani, pa po predhodni ustrezni prilagoditvi računalniških programov začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomesti z dokončnimi. Zadnje nato služijo tudi kot podlaga za obračun morebitnih razlik med dokončno določeno in dotedanjo višino pripadajočih pokojnin.

Na aprilski seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so bili sprejeti tudi sklepi o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2023.

Inštitut najnižje in najvišje pokojninske osnove ima pomembno vlogo pri zagotavljanju solidarnosti pri odmeri pokojnin. Po ZPIZ-2 se zavarovancu pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove, če pokojnina, odmerjena od njegove dejanske osnove, ne dosega zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove. Od najvišje pokojninske osnove pa se pokojnina odmeri, če odmerjena od dejanske pokojninske osnove presega znesek pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.

SPORAZUMEVANJE S TEŽAVNIMI LJUDMI

Ali vas pogovor z nekaterimi ljudmi povsem vrže iz tira? Imate občutek, da ste brez moči, da vas sogovornik podcenjuje in ne upošteva? Izkušnje nas sicer učijo, da se je takšnim posameznikom najbolje izogibati, kar pa ni vedno mogoče, če so naši sodelavci ali sorodniki. Težave imamo, če ne znamo z njimi ravnati na pravi način.

Kako prepoznamo sovražno nastrojene? So razdražljivi, hitro vzkipijo, težko se zazrejo vase, takoj okrivijo druge, ko gre kaj narobe. To so jezni ljudje, ki znajo biti nepravični, pogosto kritizirajo in obsojajo. Hitro so užaljeni, drugi jim namreč povzročajo krivice, in če se počutijo odrinjene, še bolj silijo v nas. Ob najmanjšem občutku, da nam niso všeč, bodo zavzeli stališče, da jih ne maramo. Ves čas iščejo izgovore za svojo užaljenost – če jim nismo takoj odgovorili na SMS, reagirajo, kot da je konec sveta. Takšen pretirani odziv je rezultat njihove slabe samopodobe. Nevrotiki so tesnobni, panični, črnogledi, njihov prvi odziv na nekaj novega ali nepredvidenega je: »Ja, ampak ...«

SPORAZUMEVANJE Z LJUDMI Z DEMENCO

Bralka ima mamo, ki ima diagnosticirano alzheimerjevo demenco. Živijo v skupnem gospodinjstvu, največ težav pa se pojavlja pri sporazumevanju, zato prosi za nekaj osnovnih napotkov, kako vzpostaviti primerno sporazumevanje.

Vaša mama najverjetneje točno ve, kaj vam želi povedati, le da tega ne zmore povedati z besedami in na način, ki vam bi bil razumljiv. Sporazumevanje z ljudmi z demenco zahteva mnogo več kot naše vsakdanje sporazumevanj, zato se ga moramo posebej naučiti. Bistvo vsega je, da ohranite spoštovanje in empatičen odnos. Predvsem bodite pri pogovoru mirni. Če ste nemirni, je vaša mama še dvakrat bolj. Z njo se nikoli ne prepirajte, saj jo s tem spravljate v stisko in lahko sprožite neželena vedenja, prav tako ne popravljajte napak. Pri sporazumevanju poskrbite, da zmanjšate hrup v okolici, naredite dober očesni stik, bodite pozorni na svojo obrazno mimiko, z mamo si bodita druga nasproti druge in vso pozornost namenite njej.

POGOJI IN ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da bo maja letos dopolnila starost 59 let in šest mesecev, vendar zaradi osebnih razlogov ni pripravljena počakati dopolnitve starosti 60 let, poleg tega pa bo imela dopolnjenih tudi 41 let in šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa. Ker ima tri otroke, bi enega uveljavila za znižanje starostne meje za izpolnitev pogojev za starostno pokojnino, druga dva otroka pa za dodatni odmerni odstotek. Zanima jo, ali je to zanjo najugodnejše ali obstaja še kakšna druga odmera pokojnine.

STRAH PRED GASTROSKOPIJO

Pred 20 leti je bralka zaradi težav z zgago opravila gastroskopijo, ki jo je doživela kot zelo neprijetno in bolečo. Izvid je bil takrat normalen. Ker se težave (pekoča bolečina za prsnico, kašelj, kolcanje) stopnjujejo, jo je zdravnica ponovno napotila na to preiskavo. Zanima jo, ali morda že obstaja drugačen način pregleda, ki bi pomagal pri razjasnitvi bolezni. 

Vzrok težav je najverjetneje zatekanje želodčne vsebine v požiralnik, ki je zelo pogosta bolezen (GERB – gastroezofagalna refluksna bolezen). Zaradi stalnega zatekanja želodčne kisline pride do kroničnega vnetja sluznice požiralnika, ki je pri endoskopiji pogosto tudi ne vidimo. Potrditev bolezni poteka v več korakih. Najprej sta potrebna natančen pogovor o simptomih in pregled bolnika. Za potrditev imamo vprašalnike, ki nam pomagajo pri usmerjanju v nadaljnjo diagnostiko. Temu sledi poskus omiljenja simptomov z zdravili, ki pa ne more zanesljivo potrditi bolezni. Z endoskopijo lahko izključimo druge bolezni želodca in dvanajsternika ali najdemo značilne spremembe na požiralniku. S preiskavo lahko ugotovimo tudi prisotnost bakterije Helicobacter pylori, ki jo povezujemo z nastankom rane na želodcu. Tej preiskavi pri posameznih bolnikih sledi še 24-urna meritev kislosti želodčnega soka ali meritev krčenja mišice, ki zapira dostop iz požiralnika v želodec.