Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v sodelovanju z avstrijskim in nemškim nosilcem pokojninskega zavarovanja organizira mednarodne svetovalne dneve. Strokovnjaki avstrijskega nosilca pokojninskega zavarovanja (PV) bodo svetovali 27. septembra med 9. in 13. uro v prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (na Kolodvorski ulici 15 v Ljubljani). Svetovanje je namenjeno zavarovancem, ki so ali so bili zaposleni v Avstriji in želijo izvedeti, kdaj bodo lahko uveljavili pokojnino v Avstriji in kolikšna bo njena višina, pa tudi upravičencem do avstrijske pokojnine, ki želijo dodatna pojasnila glede svojih pravic.

PSIHOLOŠKE IGRE

Z naročnico sva se pogovarjali o tem, da pride med njo in sodelavko pogosto do nesporazumov. Gre za različne dogodke, vedno pa se njun odnos konča z užaljenostjo ali prizadetostjo ene ali druge. Rada bi razumela, kaj se med njima dogaja.

Berne, utemeljitelj transakcijske analize, pravi, da so psihološke igre »serija vzporednih in skritih psihičnih izmenjav, ki potekajo v smeri predvidljivega konca«. Ljudje jih pogosto igramo, ne da bi se tega zavedali. Igre izhajajo iz nerazrešenega sekundarnega simbiotičnega odnosa in so poskus osebe, da bi ta odnos ponovno vzpostavila. Imajo svojo notranjo strukturo in intenzivnost, namen igranja pa je biti slišan, opažen in upoštevan, žal pa ta način ni dolgoročno uspešen.

MOŽNOST ZDRAVLJENJA V TUJINI

Bralka opaža, da so se zaradi covida-19 čakalne dobe za specialistični pregled še povečale. Sama že več kot leto čaka na pregled kolka. Zanima jo, ali obstaja možnost, da bi jo napotili na pregled v tujino. 

Možnosti obstajajo, in sicer ima bralka pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja oziroma do povračila stroškov teh storitev, če ji je bila v Sloveniji pri vpisu na čakalni seznam določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo. Znano je, da so čakalne dobe za pregled kolka izjemno dolge.

POGOJI IN ODMERA 40-ODSTOTNE STAROSTNE POKOJNINE

Bralka navaja, da je prejela negativno odločbo o izplačilu 40-odstotne starostne pokojnine, ker ne izpolnjuje pogoja starosti. To se ji ne zdi pravično, saj ima dopolnjenih že 40 let in pet mesecev pokojninske dobe iz delovnega razmerja, stara pa je 59 let in mesec, poleg tega ima tudi enega otroka. Iz odločbe izhaja, da bo izpolnila pogoje pri starosti 59 let in šest mesecev, zato jo zanima, ali je ta izračun res pravilen. Poleg tega je tudi slišala, da se 40 odstotkov pokojnine ne odmeri od zagotovljene pokojnine, zato bi rada odgovor tudi glede tega.

ZAPOSLITEV ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS

Bralec je trenutno brezposeln. V kratkem se mu obeta zaposlitev za določen čas šestih mesecev, toda vsaj v začetku naj bi bil obseg zaposlitve le za deset ur na teden. Zanima ga, koliko dopusta in regresa bi mu pripadalo.

Tako veljavni zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) omogočata, da delodajalec in delavec, če obema tako ustreza, skleneta pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, ki ni le poln ali na primer polovičen, kot marsikdo zmotno razmišlja. Dopustne so številne vmesne variante – vse od ene ure do 40 ur na teden, torej tudi zaposlitev našega bralca za deset ur tedensko.

KAKO SHUJŠATI

Petinsedemdesetletni bralki bodo zaradi obrabe kolena čez pol leta vstavili kolensko protezo. Ortoped ji je namignil, naj do tedaj shujša vsaj za deset kilogramov, ker bo tako okrevanje hitrejše. Zanima jo, kako naj shujša. Morda z uporabo tablet za hujšanje?

Hujšanje v starosti še zdaleč ni enostavno in varno, zato je toliko pomembnejše, da vseskozi vzdržujemo vsaj približno enako telesno maso. V starosti na presnovo vplivajo hormonske spremembe, manj se gibljemo, stiske in samoto preganjamo s hrano, zaradi slabših zob težje jemo … Starejšim nikakor ne priporočam jemanja pripravkov, ki obljubljajo čudeže v nekaj tednih. Odsvetujem tudi stradanje, razne ločevalne diete ali manj obrokov. Nobena izmed teh metod ni učinkovita.

PRODATI, ODDATI ALI PODARITI STANOVANJE

Bralec je lastnik stanovanja. Ima hčeri, ki živita drugje. Bralec sam skrbi zase, boji pa se, kako bo kril stroške, če bo oslabel in bo moral v dom starejših občanov. Stanovanja ne želi oddajati, raje bi ga prodal, iz kupnine pa bi kril stroške domskega varstva. Po drugi strani pa bi rad stanovanje zapustil hčerama, vsaki do 1/2. Vendar ga skrbi, kako bi v tem primeru plačeval stroške domske oskrbe.

Bralec je lastnik stanovanja. Hčeri sta očitno vsaj minimalno preskrbljeni, ker živita drugje. Glede na to bi bilo smiselno, da bralec predvsem razmisli, kaj bi on rad. Pri tem velja upoštevati, da ni dolžan izročiti stanovanja hčerama, pač pa je dedovanje namenjeno temu, da dediči prejmejo premoženje, ki ostane po smrti zapustnika. Če premoženje je, se to razdeli med dediče, če premoženja ni, pa ne.