MAMIN SIN

Z naročnico sva se pogovarjali o sinu in njegovem odnosu do nje. Vedno je bil pozoren in pripravljen ustreči, kadar koli je kaj potrebovala. V zadnjem letu pa je našel partnerico, s katero načrtuje zakonsko zvezo, in nenadoma odnos mama-sin ni več na prvem mestu, kar sogovornica zelo težko prenaša.

Ko otrok odraste, morajo starši prej ali slej sprejeti dejstvo, da so se okoliščine spremenile in bo treba sprejeti partnerja svojega otroka. S tem nastane pomembna sprememba v njihovem odnosu. Odrasli sin ali hčerka se zdaj znajde v dveh vlogah, po eni strani čuti navezanost na starše, po drugi strani pa na partnerja. V obeh primerih gre za ljubezen in naklonjenost, pojavlja pa se vprašanje, kateri od teh dveh odnosov je pomembnejši.

KAKO REŠITI SPOR Z ZDRAVNICO

Bralka je bila nezadovoljna z obravnavo ene izmed zdravnic v Ljubljani. Spor z njo je poskušala rešiti po sporazumni poti, vendar na njene telefonske klice sploh ni odgovarjala. Ker se ji zdi tako početje nemoralno in tudi nepravilno, jo zanima, kakšne možnosti ji ponuja zakonodaja.

Zahtevki, ki jih pacienti vlagajo prek pravnih zastopnikov oziroma odvetnikov, so včasih učinkoviti, včasih pa tudi ne. To je odvisno od tega, ali obstaja ustrezna pravna podlaga za tak zahtevek, in tudi od strokovne podkovanosti kolegov pravnikov oziroma odvetnikov. Seveda pa taki zahtevki tudi nekaj stanejo.

ZAVAROVANJE ZA OŽJI OBSEG PRAVIC

Bralec navaja, da je od zavoda dobil izračun pogojev za starostno pokojnino in višino le-te. Zahtevo je vložil glede na spremenjeno zakonodajo, po kateri se mu ves čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje šteje kot pokojninska doba brez dokupa, saj si prispevke kot brezposelna oseba plačuje že vse od leta 1999. V delovnem razmerju je bil namreč le od oktobra 1982 do konca leta 1998. Iz izračuna je tako razvidno, da bo imel oktobra letos 40 let pokojninske dobe brez dokupa, vendar mu je pokojnina odmerjena le v višini 517 evrov, torej ne v višini zagotovljene pokojnine, ki je precej višja.

ODPOVED POGODBE IZ KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralec je v podjetju zaposlen že več kot 20 let. Pred letom ga je delodajalec opozoril, da krši delovne obveznosti, in mu zagrozil z disciplinsko in odškodninsko odgovornostjo ter z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če bi kršitve ponovil. Zanima ga, ali mu lahko takoj vroči odpoved in kako vpliva trajanje zaposlitve na odpovedni rok ter odpravnino in tudi na pravice glede zavoda za zaposlovanje.

Bralec sicer ne navaja, katere kršitve je storil, toda dejstvo je, da gre lahko za kršitev obveznosti, določenih v pogodbi o zaposlitvi, kot tudi tistih, določenih v ZDR-1 ali katerem drugem zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca. Ko delodajalec ugotovi vse okoliščine kršitve delavca in celovito dejansko stanje, ima na razpolago več ukrepov, in sicer:

IZROČILNA POGODBA

Bralka bi rada sinu prepustila hišo, v kateri si je v zgornjem nadstropju že pred časom uredil stanovanje. Hči že dolgo ne živi več v tej hiši in je bivanje v njej tudi ne zanima. Bralko zanima, kako naj uredi prenos lastništva.

Načinov je več. Poglavitno je, da se bralka najprej odloči, ali bi rada hišo izročila že za časa svojega življenja ali šele po svoji smrti. Delitev premoženja – zapuščine po smrti lastnika je najbolje urediti z oporoko. Ker smo se temu že večkrat posvetili, bomo danes pozornost namenili pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja, tako imenovani izročilni pogodbi.

KRATKOTRAJNA IZGUBA ZAVESTI

Bralka, ki se zdravi zaradi povišanega krvnega tlaka, začetne ledvične odpovedi in osteoporoze, je v zadnjem letu trikrat padla in za nekaj trenutkov izgubila zavest. Kasneje so ugotovili refleksno sinkopo. Zanima jo, zakaj nastane in kako si lahko pomaga. 

Sinkopa (omedlevica) je kratkotrajna izguba zavesti zaradi prekinitve ali zmanjšanega možganskega pretoka, ki običajno privede do padca. Pojavlja se pri 30 do 50 odstotkih ljudi. Glede na vzrok nastanka je lahko kardiogena (srčna), nevrogena, zelo pogosto pa tudi nepojasnjena. Refleksna sinkopa spada med nevrogene sinkope in je posledica prehodnega, občasnega nenormalnega delovanja avtonomnega živčevja (na delovanje katerega ne moremo vplivati). Zaradi zmanjšanega sproščanja norepinefrina (hormona, ki povzroči krčenje ožilja) se več krvi zadržuje na periferiji, manj je doteka v srce. Normalni odgovor na zmanjšan dotok krvi v srce je povečan srčni utrip. Če srce večkrat izčrpa, sicer manjšo količino krvi, bo prekrvitev možganov vseeno dovolj dobra. Pri refleksni sinkopi se srčni utrip ne poveča, lahko se celo zniža, zato pride do pomanjkljivega pretoka skozi možgane in izgube zavesti.