Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE
Bralkini starši so se ob lastninjenju stanovanj odpovedali možnosti odkupa družbenega stanovanja in so to pravico dali njenemu bratu. Brat je odplačal stanovanje družbenemu podjetju, bralka nima dokaza, da so ga vsaj deloma plačali tudi starši. Kasneje so starši bratu podarili še eno parcelo. Po materini smrti ni zapuščinske obravnave, ker naj ne bi bilo zapuščine. Bralko zanima, ali lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža.
Bralka lahko zahteva, da se opravi dedovanje le, če bo lahko dokazala, da obstaja zapuščina po pokojni mami. Ker je brat odkupil stanovanje, je vpisano nanj in ni bilo nikoli v lasti pokojne mame. Tudi parcela, ki jo je brat dobil kot darilo, je vpisana nanj, tako da tudi ta ni vpisana kot lastnina pokojne mame.
-
Oskrba na daljavo je od zdaj brezplačna
Od srede aprila bo pet tisoč uporabnikom, ki bodo izpolnjevali pogoje, na voljo brezplačna e-oskrba, t. i. oskrba na daljavo. Na javnem razpisu ministrstva za zdravje sta bila za izvajalca projekta E-oskrba na domu izbrana podjetje Telekom Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije kot konzorcijska partnerica z razvejano mrežo prostovoljk in prostovoljcev programa Starejši za starejše.
V primerjavi z razvitimi državami Evropske unije v Sloveniji močno zaostajamo pri oskrbi starejših v domačem okolju. Pri tem pa premalo izkoriščamo možnosti, ki jih na področju dolgotrajne oskrbe predstavlja sodobna tehnologija. V Zdusu smo se sicer s podjetjem Telekom začeli pogovarjati o oskrbi na daljavo že leta 2015 na podlagi podatkov, da starejši po padcu na domu v povprečju na pomoč čakajo več kot 18 ur, zaradi posledic padcev umre vsako leto okoli 600 ljudi ali pa je njihovo zdravljenje veliko daljše in dražje. Prijavili smo se na prvi razpis evropskega socialnega sklada za ta namen, malo pred začetkom epidemije covida pa smo dobili suhoparen odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da oskrba na ta način ni potrebna. V času covida se je pokazalo, da je v resnici ravno nasprotno!
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
PRETIRANO DELO
Naročnik je prišel na svetovanje v stiski, ker se je nepričakovano spremenil njegov življenjski slog. Vedno je bil delaven, zaradi česar so ga hvalili tako domači kot sodelavci. Nenadna hujša bolezen pa mu je čez noč preprečila, da bi nadaljeval življenje, kot ga je bil vajen, zato je tesnoben.
V naši kulturi je delo visoko cenjena vrednota. Na podlagi pregovora, kdor ne dela, naj ne je, se ocenjuje vrednost človeka, s tem pa se povezuje tudi pravica do življenja. Ljudje se tako naučijo delati in zmanjšajo željo po počitku. Čeprav ne občutijo utrujenosti, ta obstaja, vendar je potisnjena v nezavedno. Ker tak človek iz dneva v dan premalo počiva, se začne v njem razraščati »podzavestna utrujenost«. Tako vedenje vodi v izčrpanost, kar je zagotovo samodestruktivno. Zato bi morali spremeniti življenjski slog in več počivati. Toda marsikdo tega ne zmore.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
NASTOPANJE ZDRAVNIKOV V JAVNOSTI
Bralec ugotavlja, da se v zadnjem času veliko zdravnikov pojavlja v javnosti. Kljub temu se mu zdi, da so si nekateri želeli na ta način narediti brezplačno reklamo, četudi njihova stališča niso nujno edina pravilna. Zato ga zanima, ali obstaja kakšen predpis, ki bi urejal nastopanje zdravnikov v javnosti in tudi replik navadnih državljanov na njihove izjave.
Zahvaljujem se vam za zelo zanimivo in aktualno vprašanje. Nastopanje zdravnikov v javnosti ureja Kodeks zdravniške etike, ki ga je sprejela Zdravniška zbornica Slovenije in zavezuje vse zdravnike. Proti zdravnikom, ki kršijo določila tega kodeksa, je zdravniška zbornica dolžna tudi ukrepati.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
PO PREBOLELI MOŽGANSKI KAPI
Štiriinšestdesetletni gospod je prebolel možgansko kap. Po zdravljenju v bolnišnici je rehabilitacijo nadaljeval v zdravilišču. V kratkem bo prišel domov in ženo skrbi, kako bo z oskrbo doma. Po bolezni je ostala šibkost levega dela telesa. Hodi s pomočjo fizioterapevtke na kratke razdalje, pri oblačenju potrebuje manjšo pomoč. Hrani se sam, vendar se mu hrana pogosto zaletava. Je pa še zelo utrujen.
Pri boleznih, ki puščajo trajne posledice, je prihod domov poseben izziv. Dokler poteka zdravljenje v bolnišnici, upamo, da bo ozdravitev popolna. Če ni, se tolažimo, da se bo s prihodom domov vse uredilo. Prihod v znano okolje med ljube osebe in stvari je pomemben dejavnik pri izboljševanju zdravja. Vendar pri bolezni, kot je možganska kap, določene posledice ostanejo za vedno. Najhitreje se popravljajo v prvih treh do šestih mesecih, vendar je izboljšanje mogoče tudi kasneje. Ob poznavanju bolezni in razumevanju posledic se je veliko lažje izogniti pastem, ki jih v družino prinašajo spremenjene vloge posameznikov. A bolniku smo lahko opora le, če poskrbimo tudi zase.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ZNIŽANJE STAROSTNE MEJE ZARADI SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA
Bralec navaja, da se bo lahko starostno upokojil šele pri starosti 64 let in tri mesece z dopolnjeno pokojninsko dobo brez dokupa v trajanju 38 let in 11 mesecev, v tem času je bil deset mesecev zaposlen v Nemčiji. Starost 65 let se mu namreč zniža za devet mesecev zaradi beneficirane dobe. Zanima ga, ali bi mu čas služenja vojaškega roka v trajanju 14 mesecev in 15 dni spremenil datum upokojitve, ker tega ni uveljavljal.
Še redna uskladitev pokojnin za 4,4 odstotka
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je 16. februarja sprejel sklep o letošnji redni uskladitvi pokojnin, ki znaša 4,4 odstotka. Z rednimi in izrednimi uskladitvami je namreč zagotovljeno ohranjanje ustreznega življenjskega standarda in socialne varnosti vseh uživalcev pravic. Svet zavoda pa je sprejel še en pomemben sklep, s katerim se je 1. marca 2022 uskladil tudi dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer za 4,9 odstotka.
Institut usklajevanja pokojnin je eden izmed pomembnejših v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj omogoča, da se upravičencem do pokojnin ohranja realna vrednost njihovih prejemkov. ZPIZ-2 pozna v okviru svojih določb dve vrsti uskladitev. Redna uskladitev je tista, ki uživalcem pravic pripada enkrat letno, in sicer od 1. januarja koledarskega leta naprej, na podlagi samega zakona. Skladno z zakonom se pokojnine uskladijo za 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta,...
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ENO STANOVANJE, DVA OTROKA
Bralka je lastnica stanovanja, v katerem živi sama, otroka s svojima družinama živita drugje. Bralka bi rada prepustila stanovanje otrokoma, vsakemu polovico. Če bo zaradi zdravstvenih razlogov morala v dom, jo skrbi, ali bosta otroka lahko razpolagala s stanovanjem, ga bosta lahko oddajala, kdo bo kril stroške …
Bralka ima dve možnosti glede prenosa stanovanja na otroka, prva možnost je, da to stori že zdaj, druga možnost pa je, da do prenosa pride po njeni smrti. Prenos za časa življenja se uredi na primer z darilno pogodbo, pogodbo o preužitku ali izročilno pogodbo. V vseh primerih postaneta otroka že zdaj lastnika stanovanja, bralka pa si lahko izgovori pravico do dosmrtne uporabe stanovanja, se pravi, da lahko ostane v stanovanju, čeprav ni več lastnica.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPRAVNINA IN ODHOD V POKOJ
Bralec, ki je invalid III. kategorije in dela po štiri ure, bo konec maja dopolnil 60 let in s tem tudi drugi pogoj za upokojitev, vendar bi še rad delal do 31. decembra 2022, da bi imel 1. januarja 2023 osnovo višjo za dva odstotka, torej 63,5 odstotka. Prve pogoje za upokojitev je imel na račun dela pred 18. letom in služenja vojaškega roka v JLA izpolnjene že konec leta 2020, ko je uveljavil 40 odstotkov pokojnine. Delodajalec ga nagovarja, da se upokoji takoj, ko izpolni pogoje. Po pogovoru z njim je imel občutek, da mu bo v nasprotnem primeru dal odpoved delovnega razmerja. Bralca zanima, kaj je zanj ugodneje glede odpravnine: ali počaka in mu delodajalec poda odpoved ali je bolje, da jo poda sam.
Uskladitve pokojnin za nazaj niso bombončki
Na zadnji seji sveta Zpiza v tem mandatu je bila osrednja tema uskladitev pokojnin in drugih prejemkov. O sami uskladitvi ste lahko prebrali v prispevku dr. Andraža Rangusa. Ker pa je bilo na seji postavljenih tudi več vprašanj, bi nekatera rada izpostavila.
Kako lahko v zadnjem času nekateri govorijo, da gre pri povišanju pokojnin in drugih prejemkov za nekakšne predvolilne bombončke. Kar zadeva izredno uskladitev, ki smo je bili deležni 1. januarja letos, je v februarski Vzajemnosti o tem pisal generalni direktor zavoda Marijan Papež. Lahko ste se prepričali, da ne gre za nobene bombončke, temveč za povrnitev »škode«, ki smo jo upokojenci utrpeli v zvezi s sprejetimi ukrepi zaradi ekonomske in finančne krize, ki je pred leti zajela tudi našo državo. Upokojenci smo si že več let prizadevali za spoštovanje pravne države, ki mora biti vrednota vsakega odgovornega državljana, in smo veseli, da je tudi politika pred kratkim spoznala, da lahko pravno državo krepimo le z dejanji, ne le z besedami. Redna uskladitev pokojnin, ki smo jo izvedli 16. februarja v skladu s sistemskim zakonom ZPIZ-2, pa dokazuje, da se svet zavoda, ki je pristojen za uskladitev, zaveda svoje odgovornosti pri spoštovanju pravne države.
