ZLORABA BANČNE KARTICE

Bralka je pred leti zbolela in stanovalec v sosednjem stanovanju se je ponudil, da bo šel zanjo v lekarno in trgovino. V ta namen mu je dala svojo zdravstveno izkaznico in bančno kartico. Po večdnevnem čakanju je od lastnika stanovanja izvedela, da ne plačuje najemnine in da je dolžan vsem naokoli. Kasneje se je izkazalo, da je bralkino bančno kartico izkoristil tako, da je dvignil ves denar, ki ga je imela na računu. Na sodišču je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, bralka pa je zoper njega vložila tožbo za vračilo denarja. Vendar pa ta oseba dejansko nima pravega naslova, pač pa je kot brezdomec prijavljen na naslovu centra za socialno delo, kjer pa mu vabila sodišča ne morejo vročiti. Bralko zanima, ali sodišče lahko izda sodbo na podlagi izostanka tožene osebe in kako sploh poteka tak postopek.

INVALIDNINA ZA TELESNO OKVARO

Bralka navaja, da so ji v času zaposlitve priznali III. kategorijo invalidnosti zaradi ginekološke operacije ter slabega sluha. Vse do upokojitve leta 2015 je prejemala nadomestilo zaradi manjše plače, ker je po nastanku invalidnosti opravljala drugo delo. V zadnjem času med ljudmi krožijo različne informacije, da so invalidi upravičeni do invalidskega dodatka, zato jo zanima, ali je upravičena do tega, saj prejema le zagotovljeno pokojnino v višini 620 evrov.

ODPOVED POGODBE NOSEČNICI

Bralkina hči je v petem mesecu nosečnosti. V podjetju se obetajo reorganizacija in verjetno tudi odpovedi. Zanima jo, ali delodajalec zaradi poslovnih težav lahko odpusti tudi njo.

Iz prvega odstavka 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust (materinski, očetovski in starševski) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. V praksi je ta dodatni mesec varstva pred odpovedjo že precej delodajalcev »spravil« v prekršek, ker so bili pri podaji odpovedi prehitri, saj so mislili, da je dodatni mesec varstva zagotovljen že z odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in je obvezen sestavni del tovrstne odpovedi. To seveda ne drži, in da bi se izognili nepotrebnim globam, še enkrat poudarjam, da v tem dodatnem mesecu po zaključku porodniškega dopusta delodajalec ne sme podati odpovedi, je pa v tem »čakalnem obdobju« smiselno, da se izkoristi še neizrabljeni dopust.

ZAUPANJE V PRIHODNOST

Naročnici je po štiridesetih letih skupnega življenja nepričakovano umrl mož. Po dveh letih intenzivnega žalovanja se je njeno življenje počasi začelo umirjati, in ker je še relativno mlada, se boji, da bo ostala sama. Ni namreč vajena ednine, dvojina je bila zanjo nekaj samoumevnega. Pravi, da se počuti »brez kompasa«, kar jo straši in navdaja s tesnobo.

Občutek varnosti je osnovna človeška potreba. Odrasli ljudje se moramo sprijazniti z dejstvom, da sta varnost in prihodnost dva izključujoča se pojma. Prihodnost vseh nas je nepredvidljiva, razlikujemo pa se po stopnji čustvene zrelosti, kako se s tem spopadamo. Ali nas paralizira in prestraši ali pa relativno dobro prenašamo nepredvidljivo. Govorimo lahko o splošnem zaupanju v življenje, o optimizmu ali pesimizmu. Tisti z zmanjšano zmožnostjo prenašanja negotovosti življenja so preobremenjeni predvsem s skrbjo in negativnimi vidiki, kar stopnjuje tesnobo. Če smo pretežno negotovi in zaskrbljeni, moramo spremeniti okvire svojega razmišljanja in predvsem poiskati varnost znotraj sebe. Težko je, če ljudje večino svojega življenja varnost prelagajo v roke drugih. Ko zunanja opora izgine, se zruši skrbno sestavljena struktura, ki nam je pomagala živeti.

Ozaveščanje o pomenu cepljenja

Pandemija covida-19 je povzročila eno največjih kriz v zadnjem stoletju, ki je korenito spremenila naša življenja, in cepljenje je v tem trenutku edino realno upanje, da se ne bo ponovila tudi v naslednji hladni sezoni. Zato je Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj z ministrstvom za zdravje in uradom vlade za komuniciranje oblikoval kampanjo promocije cepljenja proti covidu-19 s sloganom "Nalezimo se dobrih navad – cepimo se". Promociji se je pridružila tudi Zveza društev upokojencev Slovenije. Tako bodo ekipe društev upokojencev do 31. oktobra 2021 na promocijskih stojnicah ozaveščale o pomenu cepljenja proti covidu-19 med starejšimi prebivalci.

 ALI BO CEPLJENJE OBVEZNO?

Bralko zanima, ali je mogoče, da država odredi obvezno cepljenje za vse. Sama sicer spada v rizično skupino (stara je 68 let), vendar ima tudi hude težave z alergijami, zato se še vedno ni cepila proti covidu-19. Ali jo država lahko prisili v to?

Bralkine skrbi so odveč, že zdaj veljavni zakon o nalezljivih boleznih namreč omogoča ugotavljanje utemeljenih razlogov za opustitev cepljenja. Ker osebam, pri katerih obstaja verjetnost, da bi zaradi cepljenja utrpele hude alergijske reakcije, tudi epidemiološka stroka odsvetuje cepljenje, je skoraj gotovo, da bi bila izvzeta iz režima obveznega cepljenja.

Novela ZPIZ-2J je v prehodno določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju spet uvrstila pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Tako se vzpostavlja sistem pravice, kot je veljal že leta 1973 in vse do konca leta 2012.

Pravica do invalidnine (denarnega nadomestila) za telesno okvaro kot pravica iz obveznega zavarovanja je bila leta 1959 nova pravica v invalidskem zavarovanju, saj se je v podobni obliki, kot jo poznamo danes (torej kot neka vrsta odškodnine za prizadetost in težave, ki jih ima zavarovanec zaradi telesne okvare v zasebnem življenju, ne glede na to, ali ima telesna okvara vpliv na zavarovančevo delovno zmožnost), prvič pojavila v zveznem predpisu Zakona o invalidskem zavarovanju, ki se je uporabljal od 1. januarja 1959 do 31. decembra 1964.