NOČNO ODVAJANJE VODE

75-letni bralec mora vsako noč dva- do trikrat na vodo. Zaradi omenjenih težav je bil na pregledu pri urologu. Nima povečane prostate, preiskava mehurja je bila brez posebnosti. Zaradi krčnih žil mu občasno otekajo noge okoli gležnjev. 

Zaradi položaja pri ležanju je odtok iz spodnjega dela telesa hitrejši, v primeru oteklin na nogah pa tudi povečan. Ponoči se zaradi izločanja nekaterih hormonov tvori bolj koncentriran urin, ki ga je zato tudi manj. Ta prilagoditev nam omogoča mirnejši spanec. S staranjem se nivo teh hormonov zniža. Pridružijo se tudi bolezni, pri katerih ponoči nastaja večja količina urina, kjer je kapaciteta mehurja manjša, kjer praznjenje mehurja ni popolno ali zadrževanja urina ni mogoče. Nikturija je pojav, ko moramo v 6 do 8 urah spanja več kot dva- do trikrat na vodo.

ODPUŠČANJE

Bralec je star 62 let in ima 38 let delovne dobe. Zaradi epidemioloških in posledično poslovnih težav se v njegovem podjetju obetajo odpuščanja. Zanima ga, ali ga delodajalec lahko odpusti, sklicujoč se na določbo PKP 7.

Sedmi protikoronski paket odpuščanja delavca s takimi podatki, kot jih navaja bralec, seveda ne omogoča. Na podlagi 21. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 oziroma t. i. PKP 7 lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega poslovnega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma ZPIZ-2.

Kot že vrsto let smo tudi letos za marčno revijo zbrali nekatere pomembnejše statistične podatke, ki omogočajo okvirne ocene gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je konec decembra lani objavil podatke o gibanjih cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, sredi februarja letos pa še o gibanjih povprečne mesečne plače. Zavod pa je v Mesečnem statističnem pregledu za december 2020 (MSP) januarja letos predstavil podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj še z vrsto drugih zanimivih kazalnikov o uživalcih pokojnin in drugih prejemkov, ki jih izplačuje. V tem zapisu se bomo omejili le na gibanja pokojnin.

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

SOLASTNIŠTVO DRUŽINSKE HIŠE

Bralec je skupaj z ženo vložil veliko sredstev in dela v obnovo hiše, ki je bila last njegovih staršev. Pokojni oče ni imel sredstev, da bi hišo vzdrževal. Bratje in sestre pa k obnovi niso hoteli nič prispevati, ker so menili, da je hiša stara in bi jo bilo po očetovi smrti najbolje podreti. Bralec bi rad uveljavil solastništvo hiše, ki je popolnoma obnovljena. Bratje in sestre temu nasprotujejo.

Poklicala me je gospa, ki se ne želi vmešavati v vnukinjin partnerski odnos, vendar ji je hudo, ko vidi, kaj se dogaja. Prosila je, ali lahko dekle pride na pogovor. Izkazalo se je, da že osem let živi s partnerjem, ki je do nje nasilen, žaljiv, ljubosumen, tudi fizično agresiven. Poskuša biti potrpežljiva, verjame, da se bo spremenil na bolje, zato prenaša grobo in neprimerno obnašanje in za njegovo ravnanje vedno najde opravičilo. Rada ga ima in brez njega ne more.

O tem, da drugih ljudi ni mogoče spreminjati, ne gre izgubljati besed. Osredotočila sem se na vnukinjo, predvsem na njeno samopodobo in občutek lastne vrednosti. Ključnega pomena je namreč vprašanje, zakaj si dovoli, da partner ravna z njo na takšen način.

KDO IMA PREDNOST PRI CEPLJENJU

Bralko, staro 75 let, zanima, ali obstaja kakšen uradni dokument, ki bi določil, kdo ima prednost pri cepljenju proti covidu-19. Zanima jo še, kdaj bo na vrsti in ali bomo državljani lahko prosto izbirali med različnimi cepivi.

Uradni dokument obstaja, in sicer so to Priporočila glede oblikovanja prednostnih skupin, ki sta jih skupaj izdala NIJZ in Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

Glavni cilji priporočil so zmanjšanje umrljivosti zaradi covida-19, izboljšanje zdravja prebivalstva s preprečevanjem težkega poteka bolezni pri posameznikih in razbremenitev zdravstvenega sistema ter tudi ponovni zagon gospodarstva ter vzpostavitev normalnih pogojev za izobraževanje, promet, dejavnosti v kulturi ter socialno življenje kot tudi vseh drugih dejavnosti, ki so bile pred koronakrizo povsem običajne.

DENARNO NADOMESTILO

Bralec sprašuje za 28-letnega sina, ki se mu sredi februarja izteče pogodba o zaposlitvi za določen čas 4 mesece, sklenjena pa je bila 15. oktobra lani. Ker mu delodajalec pogodbe ne bo podaljšal, ga zanima, ali bom upravičen do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje.

Ker nimamo podatkov o njegovih predhodnih zaposlitvah, kaže omeniti, da po sistemskem zakonu, ki ga za opredelitev denarnega nadomestila predstavlja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), za pridobitev dvomesečnega denarnega nadomestila pri zavarovancih, mlajših od 30 let, zadošča vsaj 10 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih. Takšna gostota zavarovanja se lahko doseže na podlagi ene ali več pogodb, ki niso nujno zaporedne, ampak lahko tudi z vmesnimi prekinitvami.

VIŠINA LETNEGA DODATKA

Bralka navaja, da v preteklih letih ni bila upravičena do letnega dodatka v celotni višini, čeprav slovenska in nemška pokojnina znašata skupaj manj kot 500 evrov. Zanima jo, ali bo tudi letos prejela letni dodatek le v sorazmernem delu, saj je slišala, da bo letos pri izplačilu letnega dodatka drugače za tiste z nizkimi pokojninami.

Letni dodatek je temeljna pravica iz obveznega zavarovanja z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov nizkih pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter večje socialne varnosti, zato je s posebnim zakonom določen tudi v različnih višinah. Do njega so upravičeni uživalci pokojnin po slovenskih predpisih, razen tistih, ki so bili pretežni del zavarovanja zavarovani za ožji obseg, in tudi uživalci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, vendar le v primeru, če ne prejemajo plače niti niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.

SUHA USTA

75-letna bralka, ki se zdravi zaradi visokega krvnega tlaka in povišanih holesterolov, sprašuje o morebitnem vplivu zdravil na suhost ust. Enaka zdravila (Exforge, Sinvacor, Asentro, Helex občasno) jemlje že dolgo. Nima sladkorne bolezni in nima večjih težav s hrbtenico ali bolečin v sklepih. Občasno ima občutek peska v očeh, ki se ji pogosto solzijo. 

Na prvi pogled bi bil odgovor zelo enostaven. Asentra zelo pogosto povzroča suha usta, kombinirane učinkovine v tableti Exforge občasno, Sinvacor in Helex zelo redko. Pred morebitno ukinitvijo Asentre, ki mora biti nujno postopno, je zelo pomembno pretehtati koristi zdravila in stopnjo neželenega učinka. Pozorno moramo oceniti tudi morebitne preostale vzroke suhih ust, ki jih ni malo. Predvsem pri sistemskih boleznih so sočasno pogosto prisotne tudi suhe oči.