Solidarnostni dodatek za upokojence
Državni zbor je 29. decembra potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 (PKP7), ki med drugim določa izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ga je izplačal 11. januarja 2021.
Gre za enega izmed načinov, s katerimi želijo čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo. Predstavlja pozitiven finančni vpliv na upokojence, saj je njegov namen izboljšati položaj najranljivejših skupin prebivalstva.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROCI LOČENIH STARŠEV
Bralka sprašuje, kako bo z vnuki po ločitvi staršev. Boji se, da bo izgubila stike z njimi, predvsem pa jo zanima, pri kom bodo otroci in kakšne pravice ima kot babica. Skrbi jo tudi, ali bodo lahko vnuki odločili o tem, ali bodo ostali v skupni hiši, v kateri so živeli do zdaj in v kateri živi tudi bralka.
Dogovor o vzgoji in varstvu otrok je potreben za otroke, ki so še mladoletni. Če so otroci polnoletni, se sami odločijo, kje bodo živeli.
Če starši ne živijo ali ne bodo več živeli skupaj, se morajo najprej poskusiti sami dogovoriti o varstvu in vzgoji skupnih otrok. Pri tem morajo upoštevati predvsem koristi otrok, torej bralkinih vnukov. Starši se lahko dogovorijo za skupno varstvo in vzgojo otrok, lahko se dogovorijo, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od staršev ali so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od staršev, če pa se jim ne uspe sporazumeti za skupno varstvo in vzgojo otrok, se morajo dogovoriti tudi o stikih med starši in otroki. Če se sami o tem ne sporazumejo, jim pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji. V preteklosti je bila pogosta praksa, da so otroci živeli pri materi, očetje pa so imeli tako imenovane stike, zdaj pa se vse pogosteje uporablja skupno varstvo, kar pomeni, da so otroci približno enako časa pri mami in pri očetu in tudi bolj fleksibilno prehajajo od enega k drugemu od staršev.
Skrb za vzdržnost pokojninskega sistema
Na pobudo sindikalnih predstavnikov v svetu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bila 20. januarja seja v zvezi s sedmim protikoronskim zakonom in njegovo določbo o odpuščanju starejših delavcev. Gre za 21. in 22. člen zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je državni zbor sprejel 30. decembra lani.
Za lažje razumevanje pobude in razprave na seji sveta naj pojasnim, da omenjena člena posegata v dva zakona, in sicer v zakon o delovnih razmerjih (89. člen) in v zakon o javnih uslužbencih (156. člen), ki urejata prenehanje pogodbe o zaposlitvi. 89. člen zakona o delovnih razmerjih v prvem odstavku določa razloge za odpoved (na primer poslovni razlog, razlog nesposobnosti in krivdni razlogi), v drugem pa jasno določa, da je pogodbo o zaposlitvi dopustno odpovedati le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MOJE ŽALOVANJE
Aprila bo leto dni, odkar je umrl moj mož. Skupaj sva bila štirideset let, lanskega maja bi praznovala obletnico. Smejala sva se v kuhinji, jaz sem šla k računalniku, on kosit travo. Našla sem ga ležati ob kosilnici. Nikoli ne bom pozabila njegovih široko odprtih oči, ko se mu je nepričakovano ustavilo srce. Moj svet je v trenutku razpadel in znašla sem se v temni luknji.
Žalovanje je zelo individualen proces. Tako kot dva prstna odtisa nista enaka, si tudi dve osebi nista podobni v načinu, kako se spopadata z izgubo in kako se prebijata skozi obdobje, ki je čustveno izjemno zahtevno in naporno. Če to vemo, potem ne silimo žalujočega v nekaj, česar preprosto ne zmore. V mojem primeru je to hrana. Nekateri posegajo po velikih količinah hrane in se na tak način tolažijo. Meni je mučno, ko me bližnji ves čas sprašujejo, ali sem jedla, in me celo silijo, naj kaj pojem. Ne morem, preprosto ne gre.
-
Pokojnina je ustavna pravica, ne miloščina
Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, je januarja gostovala na radiu Štajerski val. Med drugim je povedala, da je ponosna na nekatere dosežke zveze, kot so program Starejši za starejše, usklajevanje pokojnin, sprejetje demografskega sklada ter prizadevanja za zdravstveno in pokojninsko reformo. Ob tem je vnovič poudarila, da je pokojnina ustavna pravica, ne miloščina. Takole je dejala: »Razjezi me, če kdo reče, da upokojenci kogar koli izkoriščamo. Upokojenci ne izkoriščamo nikogar, pokojnine smo si zaslužili. Mi smo denar akumulirali. In če bi se denar vedno uporabljal namensko za pokojnine in vlagal v zdrave naložbe, bi danes lahko imeli lepše pokojnine. Podpiramo tudi oblikovanje demografskega sklada in apeliramo na mlade, naj se vključijo, da si bodo zagotovili pokojnine.« Njeno izjavo so poslušalci radia izbrali za »iskro tedna«. A. Ž. foto: radio Štajerski Val
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KAKO POTEKAJO ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
Bralka je slišala, da zobozdravniki sicer delajo, ampak da se je treba pred obiskom testirati na okužbo z virusom SARS-CoV-2. Zanima jo, ali to drži in ali zobozdravniki obravnavajo samo nujne primere.
Zobozdravniki že nekaj časa normalno sprejemajo paciente. Ne drži, da se je treba za obisk zobozdravstvene ambulante testirati na okužbo z virusom SARS-CoV-2, tako testiranje je obvezno le, če pacienti kažejo znake okužbe z virusom (vročina, trdovraten kašelj, slabo počutje, izguba vonja ali okusa ipd.). V tem primeru jih lahko na testiranje naroči tudi zobozdravnik.
Socialna varnost zagotovljena tudi med epidemijo
Novembra je kljub nepričakovanim razmeram, ki jih je povzročila epidemija koronavirusa, uspešno potekala že 3. konferenca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v organizaciji GV Založbe. Tokrat seveda prek spleta. Glede na hitro širjenje koronavirusa po vsem svetu in prve učinke, ki jih je imel na gospodarstvo in posledično socialno varnost posameznikov, je bila letošnja osrednja tema konference ustrezno zagotavljanje socialne varnosti v času epidemije in podobnih izrednih razmerah. Poleg osrednje teme je program konference zajel še druga področja, ki so tesno povezana z delovanjem pokojninskega sistema, in sicer trg dela, dolgotrajno oskrbo ter zagotavljanje ustrezne varnosti in zdravja delavcev na delovnem mestu.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OMEJITVE PRI VOŽNJI AVTOMOBILA
54-letni bralec je utrpel možgansko kap. Odnesel jo je le z blago ohromitvijo leve strani telesa. Po obravnavi na nevrološki kliniki in v zdravilišču je začel hoditi v fitnes in opravljati dela okoli hiše. Po šestih mesecih se je ponovno zaposlil za štiri ure. Med delom težko ostane zbran, zato razmišlja o upokojitvi. Ob blagi nemoči v roki in nogi je hitro ugotovil, da lahko varno vozi avtomobil. Zapletlo pa se je, ko je želel podaljšati vozniško dovoljenje. Po novem se lahko vozi samo v krogu 30 kilometrov od doma. To ga je sesulo. Zanima ga, ali se lahko pritoži.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NOVA ODMERA POKOJNINE KMETU
Bralko zanima, ali bi bila njena mama upravičena do nove odmere starostne pokojnine, ker se je upokojila kot kmet, glede na spremembo zakona, ki velja od 1. januarja 2021. Ob upokojitvi je imela 30 let pokojninske dobe, 20 let je dokupila, za preostalih deset let pa je plačevala prispevke za 6. razred, vendar pa ni sodelovala z zadrugo. Mnenja je, da je upokojena za ožji obseg pravic, ker nima letnega dodatka in zelo nizko pokojnino.
Po republiškem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 1983 so se kmetje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovali kot združeni kmetje, če so sodelovali z zadrugo, ali kot »drugi kmetje«, pri čemer so lahko bili glede višine osnove zavarovani enako kot združeni kmetje. Združeni kmetje, ki so plačevali prispevke najmanj od osnove za 4. razred, torej za širši obseg pravic, so bili ob upokojitvi upravičeni do vseh pravic iz obveznega zavarovanja. Za združene kmete, ki so plačevali prispevke od 1. do 3. razreda in za kmete iz 11. člena omenjenega zakona, ki so lahko plačevali prispevke od 1. razreda pa vse do najvišjega, pa je bilo njihovo zavarovanje opredeljeno kot zavarovanje za ožji obseg pravic.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
SPODBUDA ZA ZAPOSLITEV STAREJŠEGA DELAVCA
Bralec je star 59 let, že nekaj časa je brezposeln in brez kakršnih koli prejemkov, saj se mu je denarno nadomestilo že predlani izteklo. Doma imamo družinsko podjetje, katerega lastnica in direktorica je žena, sin pa je zaposlen nekaj mesecev. On je prokurist in vpisan tudi v AJPES. Zadnje čase intenzivno razvijajo dodatno poslovno idejo in morda bo poslovanje omogočalo, da se tudi on zaposli, saj mu do upokojitve manjka še nekaj let. Zanima ga, ali obstaja kaka subvencija pri zaposlitvi starejših.
