Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SKUPNO PREMOŽENJE – SKUPNI DOLGOVI?
Bralka in mož sta v času trajanja zakonske zveze skupaj zgradila hišo, v kateri živita. Bralka je zelo zadolžena in upniki grozijo, da bodo zahtevali prodajo hiše. Bralko skrbi, ali res lahko pride do tega, čeprav je kot lastnik vpisan le mož, saj je bil on tisti, ki je pred leti najel posojilo za gradnjo.
Na pravice in obveznosti iz naslova skupnega premoženja zakoncev praviloma ne vpliva okoliščina, kdo je formalno najel posojilo in na koga je nepremičnina formalno vpisana v zemljiški knjigi. Bistveno je, ali je bilo posojilo odplačano iz skupnega ali posebnega premoženja. Skupno premoženje zakoncev je vse premoženje, ki ga ustvarita zakonca v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje zakonca pa je tisto premoženje, ki ga je imel zakonec že pred poroko, ali premoženje, ki ga dobi sicer med zakonsko zvezo, vendar ne izvira iz njegovega dela. Tipičen primer takšnega posebnega premoženja je na primer dediščina, ki jo prejme zakonec v času trajanja zakonske zveze.
Višje pokojnine in dodatek za pomoč in postrežbo
Redna uskladitev pokojnin za leto 2021 bo že ta mesec v višini 2,5 odstotka, z marcem pa bo malenkost višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo, je na decembrski seji potrdil svet Zpiza, ki je tokrat obravnaval še nekatere druge pomembne dokumente zavoda.
Uskladitev pokojnin je zelo pomembna za ohranjanje njihove realne vrednosti. Pokojninski zakon ZPIZ-2 določa, da se redna uskladitev pokojnin izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v državi. Pri tem je upoštevanih 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2021 uskladitve ni mogoče izvesti po teh pravilih, kajti ukrepi, sprejeti zaradi omilitve posledic epidemije Covida-19, so v znatni meri...
-
Še brez dogovora med Zdusom
Ker je upravni odbor Zdusa pred časom sprejel sklep, da Mestna zveza upokojencev – Osrednjeslovenska pokrajinska zveza društev upokojencev (MZU) ni članica Zdusa, je MZU vložil tožbo. O zapletu so razpravljali na zadnji seji upravnega odbora Zdusa. Septembrska mediacija ni prinesla končnega dogovora, na naslednji mediaciji pa bosta stranki razpravljali o pogojih za morebitno včlanitev MZU ali morebitno združitev s PZDU Ljubljana z okolico. Vanjo je zdaj po besedah njenega predsednika Janeza Čepljaka včlanjenih 11 društev z 2.300 člani, preostala pa še čakajo na izid dogovora.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAHOVI IN NAPADI PANIKE
Na svetovanje je po dogovoru z mamo, našo naročnico, prišel njen 35-letni sin. Že leta doživlja panične napade, občutke tesnobnosti in strahove pred ljudmi in množico. Izgubil je službo in je večinoma samo doma. Izogiba se javnim mestom, trgovinam, spoznavanju novih ljudi. Je potrt, obupan in utrujen, zato se je trdno odločil poiskati pomoč, saj tako ne more več živeti. Rad bi premagal strahove, izboljšal svoje počutje, našel zaposlitev in partnerko.
Panični napadi so izredno intenzivna doživetja strahu, ki se nepričakovano pojavijo v obliki pospešenega bitja srca, potenja, tresenja, občutka dušenja in strahu, da se bo posamezniku zmešalo oziroma bo izgubil kontrolo nad seboj. Oseba, ki je kdaj doživela napad, se boji ponovnega, zato razvije taktiko izogibanja vsem tistim krajem, kjer se mu je kaj takšnega že primerilo, navsezadnje se najvarnejše počuti le doma.
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Ob izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine se marsikateri zavarovanec sprašuje, ali je zanj ugodnejša upokojitev v letošnjem ali prihodnjem koledarskem letu in kolikšna je lahko razlika v višini pokojnine.
Žal ni mogoče točno odgovoriti, ker bo podatek o povečanju neto plač v letu 2020, ki vpliva na višino valorizacijskih količnikov in posledično na višino pokojnine, znan šele 15. februarja 2021, ko pa je prepozno za odločitev, kdaj se upokojiti. Za tiste, ki imajo namen delati vsaj še nekaj mesecev v naslednjem letu, pa ni nobene dileme, da je ugodnejša upokojitev v naslednjem letu kot konec letošnjega leta.
Leta 2021 le redna uskladitev?
Tako kot je običajno že vrsto let, je tudi letos Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v septembru pripravil Jesensko napoved gospodarskih gibanj 2020. Dokument obsega številne kazalnike, ki med drugim omogočajo tudi ocenjevanje trenutnega in prihodnjega življenjskega standarda večine prebivalcev. V tem prispevku se omejujemo le na povzemanje tistih, ki vplivajo na gmotni položaj upokojencev in uživalcev drugih prejemkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Kombinacija strogih zdravstvenih in zaščitnih ukrepov, namenjenih borbi proti pandemiji covida-19, je izrazito negativno vplivala na gospodarsko dejavnost v državi. Le-ta je bila v prvem polletju letošnjega leta za skoraj 8 odstotkov nižja kot v enakem obdobju lani. Še izraziteje pa se je znižala v tretjem četrtletju. Zato, da bi čim bolj omilili negativne posledice pandemije, so ne le država, ampak tudi Evropska centralna banka in Evropska komisija sprejele številne ukrepe, namenjene ublažitvi izpada dohodkov v gospodarstvu in pri...
-
Prostovoljci dejavni tudi med epidemijo
Prostovoljci in starejši uporabniki programa Starejši za starejše smo težko pričakali zaključek epidemije konec maja. Pogrešali smo osebne stike in pogovore, a upanje, da bodo lahko program izvajali tako, kot je zastavljen, to je z obiski na domu uporabnikov, je preprečil že drugi val epidemije.
Izkušnje iz časa spomladanske karantene so pokazale, da so nekateri prostovoljci ter društvene in pokrajinske koordinatorke kljub omejitvi opravili več kot 2.300 prostovoljskih ur na nujnih obiskih. Prostovoljke in prostovoljci smo dostavljali zdravila iz lekarn, trgovin, prinašali prehranske izdelke in delili podarjene obroke hrane. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo v dveh mesecih in pol karantene opravili 40.700 telefonskih pogovorov, tekstovnih sporočil, izdelali 34.400 mask in več spletnih delavnic za razgibavanje in za ohranjanje zdravja.
-
Spoštovani,
v zvezi s prispevkom z naslovom Ali še lahko preprečimo pokojninski zlom? avtorice Mije Repovž, objavljenim 3. novembra 2020 v reviji Vzajemnost, podajamo nestrinjanje predvsem zaradi izrazito zavajajočega naslova, deloma pa tudi vsebine.
Zaradi naslova prispevka smo bili v zavodu ne malo začudeni oziroma zgroženi. Poudarjamo, da navedeni naslov ne odraža dejanskega stanja sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ne ustreza vsebini prispevka ter na ta način nikakor ne prispeva k objektivnemu obveščanju bralcev. Zavod zato pričakuje, da revija Vzajemnost ne bo v prihodnje pri pisanju prispevkov o občutljivi problematiki sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po nepotrebnem povzročala nemira med naročniki in drugimi bralci in neutemeljene zaskrbljenosti, ali jim bo le-ta sploh še zagotavljal njihovo socialno in materialno varnost.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
SRBENJE KOŽE
Bralki sta želeli nasvet za blaženje neznosnega srbenja kože. Pri eni se pojavlja predvsem po rokah in nogah, in to vedno v zimskem času. Poskusila je različna mazila, zdravnica ji je nazadnje predpisala zdravila proti alergiji, ki ji ne pomagajo. Pri drugi bralki se je srbenje pojavilo v zadnjem času. Srbi jo po vsem telesu, najbolj pa ponoči. Zaradi slabega spanca je utrujena, vrtoglava, izgubila je nekaj kilogramov, boli jo želodec. Že nekaj časa ima napotnico za pregled krvi, vendar še ni šla na odvzem krvi.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
PRENOS LASTNIŠTVA
Bralka je lastnica hiše s prizidkom, na dvorišču pa je še drvarnica, ki jo uporabljajo tudi drugi. Del hiše bi rada dala hčeri, prizidek pa vnukinji. Sama bi se rada rešila lastništva, tudi drvarnice, ki jo uporabljajo še drugi. Zanima jo, kaj naj naredi.
Bralka ima na voljo kar nekaj možnosti. S hčerko in vnukinjo lahko sklene darilni pogodbi, izročilni pogodbi, pogodbi o preužitku ali pa pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Nobena ni obdavčena, ker gre za pogodbeno razmerje v prvem dednem redu, tako da je bralkina skrb glede davkov odveč. Bo pa pri kateri koli izmed pogodb treba plačati stroške, povezane z njeno sestavo, overovitvijo in vpisom v zemljiško knjigo.
