Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE NAMESTO PREDČASNE POKOJNINE
Bralec A. K. navaja, da mu je bila 31. maja 2015 priznana predčasna pokojnina, ko je dopolnil starost 60 let in 6 mesecev ter 40 let in 4 mesece pokojninske dobe. V to pokojninsko dobo mu je bil namreč vštet tudi dokup študija 5 let in vojaškega roka 10 mesecev in 15 dni, za katerega je plačal prispevke že leta 1997, zato je lahko uveljavil le predčasno pokojnino s 14,4-odstotnim zmanjšanjem. Glede na to, da je bil pred kratkim spremenjen zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ga zanima, ali bo zdaj upravičen do starostne pokojnine in kdaj mora vložiti zahtevek.
-
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SLUŽNOST ALI PRIPOSESTVOVANJE POTI?
Bralka je skupaj z možem pred desetletji kupila hišo v nizu hiš. Mimo vodi cesta tako, da prečka parcele, ki so v lasti lastnikov hiš. Ker je na vsaki strani niza hiš javna cesta, je bil običaj, da so lastniki prve polovice hiš vozili iz ene ulice, lastniki druge polovice hiš pa iz druge ulice. Nihče ni ceste uporabljal na način, da bi vstopal iz ene ulice in izstopal v drugo ulico. Po smrti moža in prodaji sosednjih hiš se sosedje ne ozirajo več na ta nenapisani dogovor in vozijo v obe smeri, navadno kar krožno, iz ene ulice noter in nato ven v drugo ulico. Našo bralko to zelo moti.
S sodelovanjem do sprejemljivega sistema dolgotrajne oskrbe
V naši državi si že skoraj dve desetletji prizadevamo za uveljavitev sistema dolgotrajne oskrbe, pa se vedno ustavimo pred sprejetjem brez razumnega pojasnila tistih, ki o tem odločajo. Upamo in pričakujemo, da se to ne bo ponovilo z zakonom, ki je bil v javni razpravi v tem letu, saj politika, stroka in zainteresirana javnost soglasno poudarjajo, da je nujna reforma obstoječega sistema. Zato se bodo morali vsi udeleženci v procesu oblikovanja in sprejemanja sistema poslušati in slišati, kajti do zdaj je bilo danih že mnogo konstruktivnih pripomb in predlogov za izboljšanje predloga zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.
Na vprašanje s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
KJE SO MASKE OBVEZNE
Bralec pravi, da so starejši ljudje ob pogostih spremembah predpisov zmedeni glede tega, kdaj in kje je zdaj nošenje zaščitnih mask obvezno. Zanima ga, ali mora masko nositi tudi pri obisku zdravnika in zobozdravnika (v čakalnici).
Zaradi lastne varnosti vam svetujem, da čim pogosteje nosite zaščitno masko, saj pripadniki starejše generacije spadate v ranljivo skupino državljanov, pri kateri je tveganje za resnejšo obliko razvoja bolezni covid-19 večje.
Kar zadeva uporabo zaščitnih mask (ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza), je ta obvezna pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih. To vključuje tudi čakalnice pri zdravniku ali zobozdravniku in tudi vse oblike javnega potniškega prometa (na primer avtobuse, vlake).
Obisk predsednika državnega zbora v Zdusu
Ob mednarodnem dnevu starejših je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Igor Zorčič obiskal Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus). Predstavili so mu dejavnosti, nato pa je sledil pogovor s predstavniki vodstva o aktualni problematiki, povezani z delom zveze ter statusom upokojencev in starejših.
V uvodnem druženju si je Igor Zorčič ogledal rokodelsko razstavo, ki jo je pripravil Branko Suhadolnik s svojimi »rokodelci«, in prisluhnil slovenski ljudski pesmi. »Čestitam vam za prizadevnost na različnih področjih, predvsem pa na kreativnem, ki sem ga pravkar imel priložnost videti v živo,« je nagovoril prisotne.
-
Zaradi epidemioloških razmer v državi zavod do preklica ne bo podajal informacij osebno v prostorih območnih enot in izpostav niti sprejemal zahtevkov na vložišču.
Stranke lahko zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega podpisa, Moj eZpiz za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujejo zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo zahtevke v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda. Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja bodo zagotavljali po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.
Za ureditev statusa dokupljene dobe
Odbor Državnega zbora RS za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na februarski in septembrski seji obravnaval Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru RS v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Predlog se nanaša predvsem na status dokupljene dobe.
V zadnjih letih smo bili priča večkratnim prizadevanjem oziroma poskusom za ureditev statusa dokupljene dobe, predvsem dokupa študijskih let in dokupa časa služenja vojaškega roka (vojaščina), z obrazložitvijo, da se je z ZPIZ-2 z uvedbo instituta pokojninske dobe brez dokupa osebam, ki so dokupili dobo do 31. decembra 2012, zgodila krivica, na podlagi katere so pri pridobivanju pravic predvsem do starostne pokojnine v slabšem položaju v primerjavi z drugimi zavarovanci. Ali se je res zgodila krivica, kdaj in za koga, ki naj bi jo zdaj odpravil Državni zbor RS, če bo sprejel ZPIZ-2H, kot je bil z amandmaji sprejet na odboru? Zadeva ni enoznačna in jo bom poskušal obrazložiti.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA INVALIDSKE POKOJNINE
Bralko zanima odmera invalidske pokojnine, in sicer ali bi ji bila glede na zdravstveno stanje priznana pravica do invalidske pokojnine. Ima malo več kot 37 let delovne dobe, stara je 57 let, ima pa tudi dva otroka, saj je dobila informacijo, da se upoštevajo tudi otroci.
Invalidska pokojnina se v primeru nastanka invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela odmeri od pokojninske osnove v tolikšnem odstotku, kot če bi šlo za uveljavitev starostne pokojnine. Zakon pa določa ugodnejšo odmero invalidske pokojnine, če je zavarovanec postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti, in sicer je v letu 2020 najnižji odstotek odmere od pokojninske osnove 37 odstotkov za moškega in 39 odstotkov za žensko, ki se vsako leto postopoma povišuje za odstotek, tako da bo v letu 2024 za oba spola 41 odstotkov. Če je invalidnost nastopila po dopolnitvi 65 let starosti, pa je odstotek enak kot pri odmeri starostne pokojnine.
Dileme o urejanju dolgotrajne oskrbe
Komisija za zdravstvo in socialno varstvo pri Zdusu je obravnavala predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal mag. Martin Toth, smo poleg Poljske edina država EU, ki takega zakona nima. Ugotovil je, da je zadnje besedilo predlaganega zakona boljše, kot so bila predhodna. Bo pa treba nekatera poglavja dodelati, zato se jim zdi besedilo smiselno navajati kot osnutek zakona.
Med drugim so premalo razumljivo navedene pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in pogoji z merili za njihovo uveljavljenje oziroma ugotavljanje obsega in ravni oskrbe. Neustrezno in nesprejemljivo so spisana določila o financiranju storitev dolgotrajne oskrbe. Določen je namreč že kar denarni znesek, ki naj bi ga zavod (kateri, ni navedeno) nakazal neposredno izvajalcu. To je v neskladju s prakso in predpisi, ki urejajo odnose nosilcev socialnega zavarovanja in izvajalcev storitev, opozarjajo v Zdusu.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OTROŠKA LJUBOSUMNOST
Naročnica je prišla na svetovanje, ker težko gleda, kaj se dogaja v hčerini družini. Živijo skupaj in štiriletna vnukinja je zelo ljubosumna na mlajšega bratca, enoletnika. Če le more, ga naskrivaj uščipne, da začne jokati, ga udari z igračko ali pa terja pozornost zase s čustvenimi izbruhi takrat, ko se mamica posveča bratcu. Kako pomagati?
Staršem je treba razložiti, da morajo prvega otroka vnaprej pripraviti na prihod novega družinskega člana. Tisti, ki so bili edinci, te izkušnje nimajo. Pri starejšem otroku se zagotovo takoj pojavi ljubosumje, saj se je pozornost staršev, ki so jo prej imeli samo zanj, porazdelila. Če sta otroka istega spola in če je med njima majhna starostna razlika, je to čustvo še toliko bolj izraženo. Zato je pomembno, da se znata starša na to že vnaprej pripraviti in odreagirati na najboljši mogoč način. Izziv je v tem, da otroci starševsko vedenje povezujejo s seboj. Če torej mama gleda mlajšega otroka in do starejšega ni pozorna, pomeni, da ga nima rada in da zanjo ni pomemben. Tukaj je ključ pravilnega ravnanja, da se starši tega zavedajo in se tudi vedejo tako, da s svojim vedenjem in besedami starejšemu otroku vedno znova zagotavljajo, da je ljubljen in nič manj pomemben kot drugorojenec.
