Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA
Bralka že dalj časa živi skupaj s partnerjem, nista pa poročena. Partner je vdovec in nima svojih otrok, ima pa brate in sestre, ki pričakujejo, da bodo po njegovi smrti dedovali po njem. Bralko zanima, ali v primeru partnerjeve smrti deduje ona ali njegovi bratje in sestre ter ali jo res smejo po njegovi smrti prisiliti, da se mora izseliti iz hiše, v kateri zdaj živita.
Zunajzakonski partnerji dedujejo enako, kot med seboj dedujejo zakonci. Pomembno pa je, da bralka in njen partner ostaneta skupaj vse do smrti. Če bi zveza pred tem prenehala, potem ne dedujeta drug po drugem. V primerjavi z zakonsko zvezo prenehanje partnerstva ni formalno dejanje, pač pa dejansko stanje, na primer, če se odselita vsak v svoje stanovanje, če med njima prenehata intimna in čustvena zveza, če prenehata skrbeti drug za drugega in podobno.
Novo poglavje pri oskrbovanju starejših
ZDUSOVE STRANI
Zveza društev upokojencev Slovenije je na novinarski konferenci predstavila publikacijo z naslovom Organizirane oblike zagotavljanja kakovostne starosti, oblike dejavnosti, bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju.
Predsednik Zdusa Janez Sušnik je dejal, da je v brošuri zajeto vse, kar Zdus kot najštevilčnejša civilno-družbena organizacija pri nas počne in čemu vse lahko člani namenjajo svoje prostočasne dejavnosti. Opisane so še različne oblike bivanja, oskrbe in nege v tretjem življenjskem obdobju. V brošuri (na voljo je v elektronski obliki na spletni strani Zdusa) je objavljen Memorandum 2018, ki opisuje vizijo uspešne razvojne politike in strategije upravljanja dolgožive družbe.
-
Za Zdusove strani
Ali sem bila prostovoljka, ko sem pri desetih letih vse popoldneve varovala sosedovega dvoletnika za en bombon ali dve napolitanki? Ne, prav gotovo ne. Pa v časih, ki jim nekateri danes rečejo svinčeni, ko sem se enkrat na teden, 14 dni poleti in sedem dni pozimi ukvarjala z otroki pri tabornikih ali društvu prijateljev mladine? Bi rekla, da ne, ker sta bili tam tudi moji hčeri in je bilo to v tistih časih nekaj povsem normalnega, čeprav smo delali zastonj in smo temu rekli družbeno koristno delo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KORONAVIRUS IN STRAHOVI
Naročnica je prišla na pogovor, ker težko prenaša vse, kar se dogaja v zvezi s posebno situacijo v zadnjih mesecih. Nenehen strah, da bi se okužila, samoosamitev, dnevne novice, v katerih naštevajo število obolelih, negotovost, kdaj se bo vse skupaj končalo, če sploh, jo neprijetno vznemirjajo.
Prepričana sem, da kar veliko ljudi čuti podobno kot sogovornica. Preplavljajo jih strah, tesnoba, zaskrbljenost. Ker se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, uporabljajo različne načine tolažbe, ki niso nujno koristni. Prenajedanje je vedenje, ki ga lahko opišemo kot beg pred živčnostjo in napetostjo. V času osamitve in prepovedanih socialnih stikov pa so v ozadju še občutki dolgočasja, osamljenosti … Dobro je ločiti med čustveno in pravo lakoto in ustrezno ukrepati. Tesnobnost je občutek, ki ga doživljajo ljudje, ko niso kos življenjskim razmeram, ki se dogajajo zdaj. Tudi zaskrbljenost je upravičena, saj je v tem trenutku prihodnost negotova.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRITOŽBA NAD RAVNANJEM ZDRAVNICE
Bralka je zelo razočarana zaradi obnašanja njene osebne zdravnice. Ko je bilo najhujše obdobje epidemije že za nami, jo je večkrat poklicala, da ji svetuje glede zdravil, a ni imela nikoli časa zanjo. Sprašuje, kam se lahko pritoži nad njenim ravnanjem.
Številni zdravniki so v zadnjih treh mesecih delali pod hudo obremenitvijo, a to še ne opravičuje obnašanja, ki ste ga opisali. Gre namreč za kršitev osnovnega bontona, temeljnih poklicnih standardov in tudi zakona.
Letni dodatek prejeli že junija
Višine, cenzusi, roki za izplačilo in drugi pogoji za izplačilo letnega dodatka za upokojence so bili znani že decembra 2019, ko je začel veljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (v nadaljevanju ZIPRS 2021). Uživalci so se razveselili novosti, da bo letni dodatek izplačan skupaj z izplačilom redne pokojnine za mesec junij 2020, torej mesec dni prej kot pretekla leta.
Skladno z ZIPRS 2021 je večina uživalcev pokojnin prejela letni dodatek konec junija v višinah, ki jih prikazuje razpredelnica 1.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
DELNA POKOJNINA ALI 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE
Bralec navaja, da bo sredi julija letos izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Ker je samostojni podjetnik, se še ne želi v celoti upokojiti, zanima pa ga, kaj je zanj ugodnejše, ali delna pokojnina ali uživanje 40 odstotkov starostne pokojnine.
Bralec se po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino lahko odloči ali za izplačilo 40 odstotkov starostne pokojnine, in sicer pod pogojem, da je še naprej vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, ali za delno pokojnino, pri čemer se lahko v obvezno zavarovanje vključi s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
VELIKO ZDRAVSTVENIH TEŽAV
69-letna bralka, ki ima veliko zdravstvenih težav, je poslala pismo, v katerem prosi za razlago njenih diagnoz. Zdravi se zaradi epilepsije, ishemične bolezni srca, kroničnega gastritisa, ima trebušno kilo, ki je ni mogoče operirati. Komaj hodi, hitro se zadiha, otekajo ji roke in noge, boli jo želodec, hrbtenica in kolena. Leta 2015 je imela poseg na koronarnem ožilju. Noga, na kateri so vzeli žilo za žilni obvod, ji močno zateka. Ima razpokan jezik, da komaj je. Enkrat je opazila svežo kri v izpljunku. Ima občutek, da je zaradi starosti nihče ne jemlje resno.
Znani valorizacijski količniki
V prejšnji številki smo pisali o tem, da zavod še ne more do zdaj upokojenim v letošnjem letu izdati dokončnih odločb o pripadajočih pokojninah. Še vedno namreč niso bili znani valorizacijski količniki, ki omogočajo njihov izračun. Z njihovo objavo v Uradnem listu RS, št. 78/20, z dne 29. maja 2020 pa je bila formalna podlaga tudi za to izpolnjena. Tako bo zavod lahko začasne odločbe po uradni dolžnosti nadomestil z dokončnimi, potem ko bo letos veljavne valorizacijske količnike vključil v ustrezne računalniške programe.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVED POGODBE STAREJŠI DELAVKI
Bralka dela v družinskem podjetju, toda kljub starosti 66 let ima le dobrih 14 let delovne dobe. Zaradi koronakrize bo verjetno postala višek. Sprašuje, katere pravice ima v podjetju in katere na zavodu, saj bi se rada čim prej upokojila.
Kljub navedenim težavam delodajalca je delavka zaradi svoje starosti načeloma varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in sicer skladno z določbo 1. odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih. Ta člen namreč varuje pred tovrstno odpovedjo starejše od 58 let ali tiste, ki jim manjka do starostne upokojitve manj kot 5 let pokojninske dobe.