Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
SPREMEMBE PRI DENARNEM NADOMESTILU
Bralec pravi, da bo kar nekaj zaposlenih v podjetju, ki ga je koronavirus zelo prizadel, najbrž dobilo odpoved zaradi pomanjkanja dela, saj menda delodajalec ne izpolnjuje pogojev, da bi uveljavljal državne subvencije. Zanima ga, ali je res, da so se pogoji za denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje letos zaostrili.
Pogoje in kriterije za uveljavitev denarnega nadomestila določa Zakon o urejanju trga dela. Zakon je bil konec lanskega leta res spremenjen, toda nekatere spremembe so začele veljati s trimesečnim zamikom, in sicer 27. marca 2020, nekatere pa šele bodo. Med spremembami so tudi te, po katerih povprašuje bralec.
-
Domovi za starejše v času epidemije
Vodstvo Zveze društev upokojencev Slovenije podpira zahteve Skupnosti socialnih zavodov Slovenije za izboljšanje dela in življenja v domovih za starejše občane. Med temi je tudi zahteva za izdelavo enotne strokovne strategije ravnanja domov v času trajanja epidemije, saj je bilo med žrtvami koronavirusa velika večina ravno stanovalcev domov.
Domovi za starejše so izvajalci javne službe. To pomeni, da jih je država ustanovila za izvajanje storitev za starejše, ki morajo biti dostopne vsem pod enakimi pogoji. Izvajajo storitev institucionalnega varstva, ki obsega vse oblike pomoči v domu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se starejšim nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirano prehrano in zdravstveno varstvo. Izvajajo tudi pomoč posamezniku in družini na domu ter naloge, ki obsegajo priprave okolja, družine in posameznikov na starost.
Lani daleč največ zavarovancev
Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci. Največ jih prispevajo zavarovanci, ki že dolgo časa plačujejo prispevke po višji prispevni stopnji kot delodajalci. V neugodnih gospodarskih razmerah je bil namreč sprejet t. i. začasni ukrep, ki je postal očitno stalni ukrep. Ker se zavedamo, kako pomembni so zavarovanci za dolgoročno finančno stabilnost sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poglejmo podrobneje številke iz poslovnega poročila Zpiza za leto 2019.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KAKO REČI NE
Po pomoč je prišel šestdesetletni moški. Po upokojitvi je večino časa doma in njegova žena pričakuje, da bo ves čas na voljo in bo naredil to in ono, tudi znanci in prijatelji se obračajo nanj, ker je vešč dela z orodjem in zna marsikaj postoriti. Ne razumejo, da bi rad delal, ko bo njemu do tega. Zato je večinoma tiho, dokler se v njem ne nabere preveč vsega, potem pa besedno izbruhne in v stiski prizadene druge. Rad bi se naučil postavljati meje drugim na ustrezen način, da jih ne bi prizadel.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
OPERATIVNI POSEGI IN ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE
Bralka je stara nekaj čez 70 let in ni več najboljšega zdravja. Konec aprila so ji določili termin za operacijo kolka, vendar je slišala, da bodo zaradi epidemije COVID-19 prenehali izvajati vse operacije, ki niso nujne. Ali to drži? Prav tako jo zanima, ali zobozdravniki še delajo.
Hvala za aktualno vprašanje. Pred kratkim je začel veljati Odlok Vlade RS o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, ki omejuje opravljanje nekaterih zdravstvenih storitev.
Ustvarjalnost lokavških žena in Primorskega škljoca
Rokodelci
Tečejo, tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga … prepeva Marija Ahačič Pollak. Tudi naše nitke tečejo in se prepletajo že od leta 2008, ko se je v Krajevni skupnosti Lokavec začel projekt Ljudske univerze Ajdovščina »Obudimo kulturno življenje na vasi«. V vseh teh letih je bilo veliko študijskih krožkov, najbolj pa so se »prijela« ročna dela.
V skupini, ki jo vodi Mojca Pergar, je do 15 članic, deluje pa pod okriljem Društva upokojencev Ajdovščina, koordinatorka je Nevenka Vidmar, društvena predsednica komisije za kulturo. Ženske, mlajše in starejše, se redno srečujejo ob sredinih večerih, ustvarjajo skupaj, potarnajo o težavah, se veselijo ob lepih dogodkih …
Solidarnostni dodatek za upokojence
V času razglašene epidemije covida-19 je Vlada RS sprejela več različnih ukrepov, s katerimi so po eni strani poskušali omejiti širjenje te nalezljive bolezni, prav tako pa je bil na predlog vlade v državnem zboru sprejet Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, s katerimi želijo čim bolj ublažiti ekonomske posledice, ki jih imajo epidemija in spremljajoči ukrepi na prebivalstvo in gospodarstvo.
Eden izmed interventnih ukrepov bo imel (pozitiven) finančni vpliv tudi na upokojence, saj jim prinaša enkratni solidarnostni dodatek, katerega namen je izboljšati položaj najranljivejših skupin prebivalstva.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Pulini
ENKRATNI SOLIDARNOSTNI DODATEK
Bralka navaja, da je uživalka vdovske pokojnine v višini 260 evrov, drugo polovico pa prejema možev nezakonski sin. Zanima jo, kolikšen znesek enkratnega solidarnostnega dodatka ji pripada glede na višino vdovske pokojnine.
Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z izplačilom pokojninskih prejemkov za mesec april 2020 izplačal enkratni solidarnostni dodatek vsem upokojencem s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če prejemajo pokojnino v višini 700 evrov ali manj, in sicer v zneskih od 130 evrov do 300 evrov glede na višino njihovih prejemkov.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
NAPAD PROTINA
Bralec sprašuje, ali je mogoč zagon protina tudi brez povišane vrednosti sečne kisline. Zaradi še vedno prisotnih bolečin vsak večer vzame tableto Brufena. Ali je zaradi tega bolj dovzeten za bolezen COVID 19? Podobno vprašanje je postavila tudi bralka, ki jemlje zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka.
Prva misel ob nenadnih bolečinah palca z znaki vnetja je presnovna bolezen protin (giht, putika). Kristali sečne kisline se nalagajo v sklepu in okolnem tkivu in povzročijo vnetje, najpogosteje palca na nogi. Predvsem v akutni fazi bolezni je sečna kislina v krvi lahko normalna. Zato jo je treba določati večkrat, v različnih časovnih obdobjih. Sprožilni dejavnik pri akutnem napadu je običajno prehranski prekršek, lahko tudi hud stres, okužba, stradanje ali nekatera zdravila (za odvajanje vode, aspirin). Zanesljivo diagnozo postavimo s prikazom uratnih kristalov v sklepni tekočini. Vse druge pogostejše bolezni, ki bi potekale s podobnimi spremembami na palcu, sva z bralcem ob pogovoru z veliko verjetnostjo izključila. Zato je kljub normalnim laboratorijskim izvidom diagnoza protina še najverjetnejša.
Lani je šlo za pokojnine še manj iz proračuna
Pokojninska blagajna se je po letih krize krepila. Lani je delež dohodkov iz prispevkov za socialno varnost znašal 81 odstotkov in je bil najvišji po letu 1996, posledično je bil potreben nižji prispevek iz proračuna, le 18,5 odstotka. Najvišji je bil leta 2014, ko je znašal več kot milijardo in pol.
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na seji konec februarja razpravljal o letnem poročilu zavoda za 2019 in ga pozitivno ocenil. Zavod je v preteklem letu posloval likvidno, še več, dosegel in presegel je večino načrtovanih ciljev. Člani sveta zavoda pa so v razpravi dali tudi več predlogov in pobud za doseganje še boljših rezultatov v prihodnje, še zlasti glede izboljšanja gmotnega položaja upokojencev in invalidov ter uveljavljanja pravic in izpolnjevanja obveznosti delodajalcev in zavarovancev.
