Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ODPOVED POTOVANJA
Bralka je pri turistični agenciji plačala potovanje, vendar zaradi trenutnih razmer na pot ne želi. Na agenciji so ji dejali, da je do dneva odhoda še kar nekaj časa in zato obstaja možnost, da se bodo razmere spremenile, tako da ne bo več veljala prepoved potovanj. Bralka ni sklenila zavarovanja za primer odpovedi potovanja, zato jo zanima, kaj naj stori.
Zavarovanje za primer odpovedi potovanja navadno krije le rizike, ki so povezani s konkretnim potnikom (odpoved zaradi nenadne bolezni ali poškodbe potnika). Krije pa lahko tudi druge rizike, kot je riziko epidemije in z njo povezane ukrepe. Ali je to zajeto v zavarovanju ali ne, je stvar konkretne zavarovalne police, tako da jo je dobro zelo natančno prebrati.
Manj ugodno za nekatere zavarovanke
V Vzajemnosti smo že večkrat omenili, da veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ne zagotavlja več t. i. relativne horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin, kakršno so zagotavljale prejšnje zakonske ureditve. Zato lahko na ravni pokojnin, uveljavljenih v različnih obdobjih, nastanejo razlike, na katere vpliva zakonska ureditev. Tako je višina pokojnin od zdaj odvisna tudi od določitve datuma upokojitve.
Relativna horizontalna enakost je bila namenjena zagotavljanju približno enake višine odmerjenih pokojnin, čeprav so jih njihovi upravičenci uveljavili v različnih koledarskih letih. Omogočala jo je usklajenost pravil, veljavnih za odmero pokojnin in njihovo usklajevanje. Njena uresničitev ni bila samodejna pri vseh uveljavljenih pokojninah, temveč ob izpolnjevanju naslednjih pogojev: približno enaki višini plač ali zavarovalnih osnov, upoštevanih za določanje pokojninskih osnov, enaki dolžini obdobij, iz katerih so te bile štete za njihov...
Predlogi ukrepov za izboljšanje ozračja
Zdus, kolikor je le mogoče, sodeluje in podaja predloge pri pripravi zakonskih gradiv. Trenutno so to najaktualnejši zakon o dolgoživi družbi, dopolnitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, nov stanovanjski zakon, strategija prostorskega razvoja ter več dokumentov s socialnega področja. S predlogi ukrepov se Zdus vključuje tudi v reševanje problematike varovanja okolja in onesnaževanja zraka.
Pozivi za odločno ukrepanje zaradi umazanije našega ozračja so pozni, upajmo le, da ne prepozni. S potrebnimi ukrepi se stanje ne bo izboljšalo od danes do jutri, bistveno je, da smo spregledali opozorila narave.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
POSLOVANJE V KRIZNIH RAZMERAH
Manjšega obrtnika zanima, kakšne možnosti ima v teh kriznih časih, povezanih s koronavirusom, saj je promet upadel skorajda v celoti.
Delodajalec lahko v danem položaju zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Obvezen sestavni del tovrstne odpovedi sta tudi odpravnina in odpovedni rok, ki se dogovorno lahko skrajša na račun denarne odmere, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ob tem je nujno preveriti morebitne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče podati ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POGOVOR Z OTROKI O RAKU
Naročnikova hči je zbolela za rakom. Z možem imata dva otroka, stara 5 in 8 let. Nihče v družini ne ve, kako naj jima sporočijo slabo novico. Razmišljajo, ali je bolje, da jima ničesar ne povedo, saj bi ju radi zaščitili pred boleznijo, bolečimi mislimi in čustvi. Katera pot je prava, se sprašujejo.
Prava pot je vedno v odkriti komunikaciji, torej ne v skrivanju dejstev, naj bodo še tako neprijetna. Od staršev in starih staršev je odvisno, kako bo otrok dojel bolezen in kako se bo počutil. Jim je pa dobro povedati, kaj se dogaja, ker so zelo občutljivi in čutijo, da nekaj ni v redu. Resnico izvedo od bližnjih, ni nujno od obolelega. Če jim ne povemo, bodo razmišljali po svoje, se okrivili, da so oni kaj naredili narobe; ko bodo nekoč izvedeli, kaj se je dogajalo, bodo lahko jezni, ker so bili izključeni iz pomembnega dogajanja v prostoru, ki je zanje najvarnejši, izgubili bodo zaupanje.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
DOPLAČILO BREZ KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
Bralec, ki je že krepko prekoračil 80 let, je opisal svojo izkušnjo z osebno zdravnico. K njej se je odpravil zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, vendar je pozabil kartico zdravstvenega zavarovanja. Zdravnica mu je zaračunala pregled, čeprav je polno zdravstveno zavarovan. Zanima ga, ali je to dopustno in kako ravnati, če bi zdravstveno kartico izgubil.
Kartica zdravstvenega zavarovanja je javna listina, s katero zavarovana oseba uveljavlja pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in s katero zdravstveno osebje dostopa do podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje teh pravic. Izvajalci zdravstvenih storitev in pooblaščeni delavci ZZZS lahko zaradi preverjanja istovetnosti imetnika zdravstvene kartice zahtevajo od zavarovane osebe tudi osebno izkaznico ali drug osebni dokument.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
KRONIČNA BOLEČINA V HRBTENICI
71-letna bralka, ki je bila pred 30 leti operirana na hrbtenici, sprašuje, kako naj se reši neznosnih bolečin. Po operaciji se je zmanjšal samo občutek bolečine v nogi. Z leti se je ta širila vzdolž celotne hrbtenice. Ponoči ne spi, ne upa si v trgovino, ker ne ve, ali bo zmogla priti nazaj. Trideset let jemlje enaka protibolečinska zdravila, ki ji zadnja leta ne pomagajo več. Samo poleti, ko gre z upokojenci na morje, nima bolečin.
Ob takih vprašanjih smo zdravniki običajno nemočni in ne znamo povedati, kako naprej. Oseb s kronično bolečino je ogromno, po podatkih jo ima vsak peti prebivalec v Evropi. Bolniki krožijo med različnimi specialisti, ki vsak po svojih močeh poskuša dokazati, za kaj gre, in pomagati z različnimi terapijami. Dokazljive spremembe pa pogosto niso v skladu s težavami. Nekateri imajo hude težave z minimalnimi slikovno vidnimi obrabami skeleta, spet drugi ob hudih spremembah živijo normalno življenje. To je tudi vzrok, da posameznikom ne verjamejo in njihove težave jemljejo kot pretiravanje. Zaznavanje in občutenje bolečine sta različna in individualna, prav tako tudi vpliv le-te na kakovost življenja. Za bolnike s kronično bolečino moraš imeti veliko posluha, potrpljenja in časa, ki ga je v ambulantah na vseh nivojih premalo. Predpis zdravil je izhod v sili in občutek, da si vsaj nekaj naredil.
Začasni izračun akontacije 40 odstotkov starostne pokojnine
Državni zbor Republike Slovenije je 29. novembra 2019 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19 – v nadaljevanju ZPIZ-2G), ki je začel veljati 1. januarja 2020. Spremembe, ki jih prinaša novela, posegajo tudi v pogoje prejemanja delov starostnih pokojnin, ki jih izplačujejo uživalcem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje.
V prehodni določbi drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2G določa, da zavarovancu, ki je do 31. decembra 2019 prejemal 20 odstotkov starostne pokojnine, od 1. januarja 2020 do prenehanja obveznega zavarovanja za polni delovni ali zavarovalni čas, vendar najdlje tri leta, pripada 40 odstotkov starostne pokojnine. Po treh letih zavarovancu izplačujejo 20 odstotkov starostne pokojnine.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA 40 ODSTOTKOV STAROSTNE POKOJNINE
Bralec navaja, da bo pogoje za starostno pokojnino izpolnil spomladi letos, ko bo dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, star pa je že 61 let. Razmišlja, da bi ostal še naprej v zavarovanju s polnim delovnim časom in užival 40 odstotkov starostne pokojnine. Iz izračuna višine pokojnine, ki ga je prejel od zavoda, je razvidno, da ima zagotovljeno višino starostne pokojnine 538 evrov, njegova pokojnina pa bi znašala 475 evrov. Zanima ga, ali mu bodo 40 odstotkov starostne pokojnine odmerili od zagotovljene pokojnine ali od njegove pokojnine.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
DELO PRI KONKURENCI
Bralec je po poklicu čevljar in je pri obrtniku zaposlen s polnim delovnim časom. Pred kratkim ga je znanec, ki ima prav tako čevljarsko obrt, vprašal, ali bi mu lahko občasno pomagal. Zanima ga, kako naj to izpelje.
Najprej kaže bralca opozoriti na določbo 37. člena Zakona o delovnih razmerjih ZDR-1, ki opredeljuje konkurenčno prepoved, ki je zaradi umestitve v zakon tudi opredeljena kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti. Iz te zakonske določbe izhaja, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki spadajo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja, in zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco.