VRAČILO PO SPLETNEM NAKUPU

Bralka je v spletni trgovini kupila sesalnik, ki pa je že po nekaj dneh nehal delati. Prodajalec je pripravljen vrniti kupnino, vendar zahteva, da mu bralka pošlje sesalnik nazaj, za kar pa bi morala plačati dokaj visoko poštnino, s čimer se ne strinja.

Nakup v spletni trgovini je po pravni definiciji nakup na daljavo. Pri tem ima kupec pravico v 14 dneh obvestiti prodajalca, da odstopa od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev. Seveda pa v tem času ne sme uporabljati kupljenega, le toliko, da preveri lastnosti izdelka. Če bi bralka na primer kupila obleko, bi jo lahko samo pomerila.

IZPLAČILO NADOMESTILA PLAČE

Bralec je samostojni podjetnik s tremi zaposlenimi. Zaradi vladne prepovedi ob razglasitvi epidemije ne sme poslovati že od sredine marca. Vse delavce je s pisno odredbo poslal na čakanje na delo doma, zdaj pa ima problem, kako delavcem izplačati nadomestilo plače, saj je popolnoma nelikviden.

Za potrebe uveljavljanja pravic iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev posledic za državljane in gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 49/20, ZIUZEOP), ki velja od 11. aprila 2020, je tudi bralec uvrščen v kategorijo samozaposlene osebe, čeprav ima tri zaposlene. V to kategorijo mimogrede spadajo tudi lastniki družb z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), ki so hkrati direktorji teh družb, če so vključeni v socialno zavarovanje na podlagi 16. člena ZPIZ-2, torej na zavarovalni podlagi 040. Ob predpostavki, da izpolnjuje zakonsko zahtevane davčno-finančne pogoje, bo kot samostojni podjetnik upravičen do temeljnega dohodka v višini 350 evrov za marec ter po 700 evrov za april in maj. Prav tako je za to isto obdobje upravičen tudi do oprostitve plačila svojih prispevkov. Navedeni pravici uveljavlja pri Fursu.

Starejši in informacijsko-komunikacijska tehnologija

V slovenskem prostoru je upokojencev nekaj manj kot tretjina celotnega prebivalstva. Za starejšo populacijo velja, da je zaključila poklicno izobraževanje, poklicno dejavnost, a ostaja aktivna na drugih področjih. Dejstvo je, da si vsi takoj po upokojitvi ustvarimo nov način življenja, preživljanja svojega časa in se posvetimo aktivnostim, za katere prej ni bilo časa ali pa mogoče tudi volje. V sodobnem svetu je napredek tehnologije zelo viden in tudi vpet v vse pore našega življenja. Informacijsko-komunikacijske tehnologije (računalništvo in telefonija), imenovane IKT, so v središču človekovega delovanja na vseh področjih.

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA

Pomoč je poiskala hčerka našega naročnika. Stara je 37 let, visoko izobražena, občasno zaposlena, v nestabilnem razmerju s partnerjem in slabih odnosih z drugimi ljudmi. Rada bi si uredila družino, vendar se temu partner izogiba, češ da je preveč posesivna, da je hitro užaljena za vsako najmanjšo stvar, zato ima občutek, da ga razmerje duši. Večkrat mu je že zagrozila s samomorom, če bi jo zapustil. Velikokrat jo popade zelo močna jeza, ki jo stežka ukroti. Rada bi našla notranji mir in se bolje počutila v svoji koži.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na aprilski korespondenčni seji sprejel sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja, najvišjem znesku nadomestila za poklicno rehabilitacijo in sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine.

Najnižja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v tem letu, od 1. januarja 2020 znaša 894,88 evra oziroma 655,05 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2. Najvišja pokojninska osnova za pokojnine, uveljavljene v tem letu, od 1. januarja 2020 znaša 3.579,52 evra oziroma 2.620,21 evra, če so odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije so sklenili, da bodo Dneve medgeneracijskega sožitja, ki bi morali biti od 19. do 21. maja, prestavili na maj leta 2021. Zavedajo se namreč odgovornosti pri organizaciji tridnevne prireditve, na kateri med prireditelji in obiskovalci prevladujejo starejši prebivalci, ki sodijo v najranljivejša skupino.

V času epidemije bolezni covid-19 Zdus vseskozi obvešča člane o vseh ukrepih za zaščito pred okužbo. Mislijo pa tudi na prihodnost, zato nadaljujemo z ustaljenimi dejavnostmi za dobrobit starejših. Denimo s programom Starejši za starejše, saj ugotavljajo, kako dragoceno je delo prostovoljcev še posebej v teh časih. Prepričani so, da je prišel čas, ko morajo starejši prebivalci še posebno zahtevati: NIČ O NAS BREZ NAS. Zahtevali bodo sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in sodelovanje pri pripravi predloga, ureditev prepotrebne zdravstvene oskrbe za domove upokojencev in prepotrebne premestitve bolnih v bolnišnice, še bolj se bodo zavzemali za javno zdravstvo, za takojšen razpis za evropska sredstva za e-oskrbo na domu, saj se je Zdus  na razpis prijavil že leta 2018.

PRAVICA DO POGREBNINE IN POSMRTNINE

Bralki je pred kratkim umrl mož in poskrbela je za njegov pogreb. Znanka ji je omenila, da ima v določenih primerih pravico do pridobitve pogrebnine. Zanima jo, ali to drži, kateri pogoji morajo biti za to izpolnjeni, koliko znaša in ali ji morda pripada tudi pravica do posmrtnine.

To pod določenimi pogoji drži. Če vam umre družinski član, lahko zaprosite za pogrebnino (prav tako pa tudi za posmrtnino). Zato morajo biti izpolnjeni določeni (splošni in posebni) pogoji, in sicer morate biti državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali pa tujka, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralec navaja, da je njegova žena, invalidska upokojenka, močno slabovidna. Slišal je, da imajo slabovidne osebe tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. Prejšnji mesec je zbolela za zelo hudo boleznijo, vendar zdravljenje še ni zaključeno, zato ga zanima, ali je smiselno vložiti zahtevek že zaradi njene slabovidnosti. Poleg tega ga zanima, ali bi bil kot dedič upravičen do nadaljevanja postopka v zvezi z dodatkom za pomoč in postrežbo, če bi žena umrla pred izdajo odločbe.

SUH IN DRAŽEČ KAŠELJ

80-letna gospa je bila zaradi kašlja pri svoji zdravnici. Opravili so laboratorijske preiskave (tudi na koronavirus) in slikanje pljuč. Ugotovili so, da gre za virusno vnetje in ji priporočali zdravljenje z analginom in lekadolom. Po enem tednu še vedno kašlja. Zanima jo, kako naj ublaži suh in dražeč kašelj, ki jo moti predvsem ponoči. Vročine nima, bolečin v mišicah ali glavobola ni. Ne jemlje nobenih drugih zdravil in nima kroničnih bolezni.

Enotedenski kašelj pri okužbah dihalnih poti ni nič nenavadnega. Prav letošnje okužbe so potekale z dolgotrajnim kašljem. Navadno po tednu dni suh kašelj preide v »mokrega« z izkašljevanjem. Pomembno je, da pijemo dovolj tople tekočine, navadno čaj. Zakaj je bila gospa zdravljena z obema zdraviloma, ne morem soditi. Res je, da ima analgin več protivnetnega delovanja. Po enem tednu zdravljenja lahko jemanje le-tega ukine. Tudi lekadola ob odsotnosti vročine ali bolečin ne potrebuje več. Pripravkov za boljše izkašljevanje ali pomiritev kašlja je na trgu veliko. Sama prisegam na trpotčev sirup in inhalacije s toplimi prevretki mešanic domačega čaja. Pri suhem, dražečem, predvsem pa nočnem kašlju sem nekaterim z dobrim uspehom zvečer predpisala pholcodin. Priznam pa tudi, da se pri starejših ljudeh bolj zgodaj odločam za antibiotike. Z leti dela dobiš občutek, kdaj jih predpisati tudi ob neupoštevanju z dokazi podprte medicine.