Gmotni položaj upokojencev slabši kot v predhodnem letu
Glede na že večletno prakso tudi letos v marčni številki predstavljamo nekatere ključne statistične podatke, ki omogočajo predstavitev prvih ocen gmotnega položaja uživalcev pokojnin v preteklem letu. Razlog za to je dejstvo, da je februarja, ko prispevek pripravljamo, že na voljo večina statističnih podatkov, s pomočjo katerih lahko to storimo. V tem mesecu mora Statistični urad Republike Slovenije (Surs) objaviti podatke o gibanjih povprečnih plač v preteklem letu, o gibanjih cen življenjskih potrebščin pa jih je že konec decembra. Zavod pa je statistične podatke o ravni pokojnin, izplačanih v preteklem letu, skupaj z drugimi pomembnimi podatki objavil januarja letos v Mesečnem statističnem pregledu, december 2019 (MSP).
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SAMOVOLJNO RAVNANJE SOLASTNICE
Bralka je podedovala solastniški delež na hiši. Ena izmed dedinj ima 1/6 deleža, preostali dediči pa vsak po 1/12. Dogovarjali so se, da bodo hišo skupaj prodali, potem pa so izvedeli, da je solastnica, ki ima največji delež, hišo dala v najem svoji prijateljici. Preostalih solastnikov o tem ni obvestila, pravi, da gre za brezplačni najem in da bi bilo bolje, da se hiša proda čez nekaj let, ko bodo vsi že več kot pet let lastniki hiše, in da se bo takrat prijateljica tudi izselila iz hiše. Bralko zanima, kaj naj stori.
Pokojnine bodo višje za 3,2 odstotka
Svet Zpiza je na seji sredi februarja razpravljal tudi o uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov, ki se bodo s februarsko pokojnino redno uskladile za 3,2 odstotka. Na sistem usklajevanja, ki ga določa ZPIZ-2 in je pomemben za ohranjanje vrednosti pokojnin, odločilno vplivata dva parametra – rast povprečne mesečne bruto plače in povprečna rast cen življenjskih potrebščin.
Zakon določa, da je treba upoštevati rast povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi z obdobjem od januarja do decembra leto pred tem. Isto obdobje se upošteva tudi pri rasti cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev pa pride v poštev le 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače, pri cenah življenjskih potrebščin pa 40 odstotkov. Zakon tudi določa, da je uskladitev pokojnin izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti. Zakon ima še pomembno varovalko, saj določa, da uskladitev pokojnin ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
TEŽAVE S TAŠČO
Na pogovor je prišel par, ki ima težave z ženino mamo. Živijo v isti hiši, problem pa je ta, da osemdesetletna gospa ne spoštuje njihove zasebnosti. Kadar ji pade na misel, da kaj potrebuje, brez trkanja vstopa v njihovo stanovanje, če je zaklenjeno, zvoni v nedogled in kliče hčerko, čeprav ni nobene nuje. Vrt tudi na njihovem delu preureja po svoje. Zet je že popolnoma obupan, saj se ji ne da ničesar dopovedati. S taščo se je neštetokrat sprl in tudi zdaj bijeta vojno, hčerka in žena pa ne zmore več.
Vzajemni posmrtninski sklad ostaja vzdržen
ZDUS
Nadzorni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije se je na zadnji seji seznanil s finančnim in vsebinskim načrtom za tekoče leto in ukrepi za vzdržnost Vzajemnega posmrtninskega sklada. Prisotni so razpravljali tudi o naložbah hotela Delfin, vendar za zaprtimi vrati.
Podpredsednica Vera Pečnik je predstavila finančni načrt, ki znaša nekaj čez milijon evrov in je v povprečju za 7 odstotkov višji, kot je bil za leto 2019. Pojasnila je, da so ponekod načrti visoki, zlasti zaradi prijav na razpise. Po predvidevanjih bodo za program Starejši za starejše dobili manj sponzorskih sredstev, višje pa bo sofinanciranje ministrstva, saj se bodo v program vključila nova društva upokojencev.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PLAČILO STORITEV DOMSKE OSKRBE
Bralko zanima, ali so njeni sorodniki dolžni pomagati pri plačevanju storitev domske oskrbe. Zdaj sicer živi še doma, stara je 81 let in zdravje ji še dobro služi, vendar se to lahko hitro spremeni. Njena pokojnina verjetno ne bi zadoščala za plačilo domske oskrbe. Ima dva otroka – sina in hčerko, z obema se dobro razume.
Pravni temelj obveznosti plačevanja storitev domske oskrbe oziroma institucionalnega varstva je Družinski zakonik, ki določa, da morajo polnoletni otroci preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar pa najdlje toliko časa, kolikor so starši dejansko preživljali njih.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNA ZAPOSLITEV PO UPOKOJITVI
Bralec navaja, da se je poleti 2018 starostno upokojil pri starosti 60 let s 40 leti in 4 meseci pokojninske dobe brez dokupa. Glede na novosti, ki veljajo od 1. januarja 2020 naprej, ga zanima, kako bi se mu ponovno odmerila pokojnina in ali bi bil upravičen do izplačila 40 odstotkov starostne pokojnine, če bi se zaposlil s polnim delovnim časom za dva meseca.
Novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z veljavnostjo od 1. januarja 2020 naprej je prinesla pomembne spremembe tudi pri ponovni vključitvi upokojencev v obvezno zavarovanje.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
TEŽAVE S SPORAZUMEVANJEM
80-letna bralka živi sama z enako starim možem, njuna največja težava pa je sporazumevanje. Mož je naglušen in ima slušni aparat, ki ga uporablja le, ko gresta v družbo in ko pride kdo na obisk. Sicer pa so njuni pogovori na meji vpitja, televizijo in radio poslušata pri veliki glasnosti, kar jo zelo moti. Ker se pogosto ne razumeta, se vedno manj pogovarjata in vedno več pregovarjata. Sprašuje, kako naj rešita ta problem.
Ker imam sama težave s sluhom in kar nekaj izkušenj z uporabo slušnih aparatov, si slikovito predstavljam takšno življenje. Uporaba slušnih aparatov še zdaleč ni enostavna. Najprej je treba sprejeti dejstvo, da povrnitev sluha z njimi ni idealna in je potrebno veliko prilagajanja pri poslušanju, govoru in načinu pogovora z ljudmi, ki jih uporabljajo. Za to so potrebni čas, stalna uporaba obeh aparatov, potrpljenje uporabnika in tistih okoli njih. Seveda sta pomembni tudi kakovost in nastavitev aparatov pri strokovnjakih.
Dobrodošle spremembe pri obračunu dohodnine
Državni zbor je konec lanskega oktobra sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V). Navedeni zakon, ki se uporablja za davčna leta, začeta od vključno 1. januarja 2020, je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 66 dne 5. novembra 2019. Ker so bile z njim med drugim spremenjene tudi nekatere višine dosedanjih olajšav in lestvica za odmero dohodnine, bodo te novosti vplivale na zneske obračunanih akontacij dohodnine v letošnjem letu, posledično pa tudi na končno višino dohodnine za leto 2020. Zaradi tega bodo lahko nekateri prejemniki pokojnin, dosedanji zavezanci za plačilo dohodnine, oproščeni plačila. Uživalci nekaterih drugih pokojnin, pri katerih zakonske spremembe učinkujejo, pa bodo lahko prejeli nekoliko višje zneske, kar je zanje seveda dobrodošla sprememba.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
KDAJ NA ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE?
Bralka sprašuje, katere bistvene spremembe za starejše zaposlene prinaša sprememba Zakona o urejanju trga dela. Zanima jo zlasti, kateri so pogoji za prijavo na zavod za zaposlovanje.
Zadnja novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-E) je bila objavljena 12. decembra 2019 v Ur. listu RS št. 75/2019 in večina določb te novele je začela veljati petnajsti dan po objavi, torej 27. decembra. Med temi spremembami kaže omeniti, da se najnižje denarno nadomestilo dviga s 350 na 530 evrov bruto. Zanj za zdaj še vedno zadostuje vsaj 9 mesecev zavarovanja v zadnjih 24 mesecih, toda s spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki se pričakuje v letošnjem letu, se bo zahtevano obdobje podaljšalo na 10 mesecev. Če se ta zakon v letošnjem letu ne spremeni, se bo to zgodilo v začetku leta 2021. Vsekakor zelo pomembna sprememba je ta, da tisti, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, ne more prejemati denarnega nadomestila.
