Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
ENA HIŠA, DVA OTROKA
Bralka je lastnica družinske hiše. Po moževi smrti so se na zapuščinski obravnavi z otrokoma dogovorili, da ona podeduje celotno hišo. Sin bi si zdaj rad v neizdelani mansardi uredil stanovanje. Bralka razmišlja, da bi hišo razdelila tako, da bi sin dobil mansardo že zdaj, hči pa bi po njeni smrti dobila visoko pritličje, v katerem zdaj živi bralka. Zanima jo, ali mora hči soglašati s tem in kako naj to uredi tako, kot se je odločila.
Bralka lahko s hišo prosto razpolaga, kar pomeni, da lahko sinu dovoli, da ta uredi mansardo in v njej živi ali pa tudi ne. Soglasje hčere za to ni potrebno, prav tako nima možnosti, da bi temu nasprotovala, čeprav sta se oba otroka na zapuščinski obravnavi odpovedala dedovanju dela hiše v korist matere.
Pokojninska blagajna z višjimi dohodki in odhodki
Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2020 predvideva višje dohodke in odhodke v višini 5.827.793.615 evrov. Davčni dohodki se še povečujejo in predstavljajo 81,7 odstotka vseh dohodkov, razliko bo prispeval proračun. Zaradi povečanja števila upokojencev in predvidene uskladitve pokojnin bodo višji tudi odhodki. Glavnino odhodkov za pokojnine predstavljajo starostne pokojnine.
Na decembrski seji je svet Zpiza razpravljal o enem najpomembnejših dokumentov za njegovo delovanje, tj. finančnem načrtu zavoda za leto 2020, in ga tudi sprejel. Pri pripravi tega dokumenta je moral zavod upoštevati številne zakone, makroekonomska izhodišča iz jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2019, Umarjevo oceno realizacije finančnega poslovanja v letu 2019 in projekcijo uživalcev pravic v letu 2020.
Zgledno sodelovanje z varuhom človekovih pravic
Urad Varuha človekovih pravic RS (varuh) za pojasnila v zvezi s pobudami posameznikov večkrat povpraša Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (zavod). Po podatkih Službe za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki deluje v sklopu Sektorja za izvajanje zavarovanja, so v letu 2018 obravnavali 29 zadev pobudnikov, v letu 2019 pa 25 zadev.
Varuh je v svojem letnem poročilu pohvalil odzivnost in odgovornost zavoda, zaradi razjasnitve določenih vprašanj pa so se predstavniki obeh ustanov v lanskem letu tudi dvakrat sestali. Ob tem je varuh Peter Svetina opozoril na kršitve, ki jih s svojimi sodelavci ugotavljajo v postopkih uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja. Osredotočil se je na določene kršitve upravnega postopka, in sicer na pomanjkljivo obrazložitev odločb, kršitev načela zaslišanja stranke, načela proste presoje dokazov in načela materialne resnice.
Kje in kako živijo starejši v Sloveniji?
Zdusove strani
Po podatkih Eurostata za leto 2019 (Staranje Evrope – pogled na življenje starejših ljudi v Evropski uniji) vse več starejših od 65 let v Evropski uniji živi samih in približno polovica vseh starejših živi v prevelikih nastanitvah. Približno eden od desetih starejših je obremenjen s prevelikimi stanovanjskimi stroški. Stanje v Sloveniji ne odstopa.
Starejši v Sloveniji so sicer v visokem deležu lastniki svojih nepremičnin, a pogosto živijo v prevelikih stanovanjih, neprilagojenih starosti, z značilno nizko stanovanjsko mobilnostjo. Družbeno odgovorne in dolgoročne stanovanjske politike, ki bi upoštevala hitro rast starajočega se prebivalstva, ni bilo vrsto let. Zveza društev upokojencev Slovenije ne zaznava ukrepov za reševanje stanovanjske problematike starejših, ki jih je nanizala v Memorandumu ZDUS 2018. Zato bodo na Dnevih medgeneracijskega sožitja 2020 tej problematiki namenili več okroglih miz, ki jih pripravljajo posamezni člani Medgeneracijske koalicije Slovenije.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
HČI NE ŽELI OTROK
Naročnica je prišla na terapijo zaradi tega, ker se ne more sprijazniti z odločitvijo hčerke in njenega partnerja, da ne bosta imela otrok. Veselila se je vnukov, zdaj pa ne ve, kako naj živi s tem dejstvom, da jih nikoli ne bo imela. Če hči ali partner ne bi mogla imeti potomcev, bi to razumela. Nerodno ji je, ko jo prijatelji sprašujejo, kdaj bo postala babica, in ne ve, kaj naj odgovori.
Izbira ne imeti otrok je v današnjih časih veliko sprejemljivejša, kot je bila še pred desetletji, vendar v javnosti še vedno ni najbolj priljubljena. Ljudje, ki se odločijo ne imeti potomcev, so označeni kot čudni, sebični, drugi razmišljajo o tem, da je z njimi gotovo nekaj narobe in potrebujejo psihiatra. Ker odraščamo v družbi, kjer nam od malega dopovedujejo, da je ustvariti družino z otroki nujen sestavni del življenjske izkušnje, takšne pavšalne sodbe pravzaprav ne presenečajo.
Bistvene novosti s področja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2G) je bil sprejet na izredni seji Državnega zbora RS 29. novembra 2019 in objavljen 12. decembra 2019 v Uradnem listu RS. Spet konec leta, kot smo žal že navajeni iz leta 1999 in leta 2012. Predvsem za tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev in so se odločali o datumu upokojitve, je tako pozno sprejetje tik pred zdajci pomenilo kar nekaj negotovosti in bojazni, kdaj je zanje najprimernejši datum upokojitve.
Zdus ima znova dve podpredsednici
Na volilnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je potekal 18. decembra v Ljubljani, so člani izvolili Jožico Puhar za drugo podpredsednico zveze, Alojz Vitežnik pa je postal častni član.
Predsednik zveze Janez Sušnik je štiriintridesetim delegatom, predstavnikom pokrajinskih zvez, predstavil finančni načrt zveze za leto 2020. Dejal je, da načrt vsebuje nekaj drobnih sprememb, ker so nekatera predvidena denarna sredstva še negotova, predvsem tista, ki jih zveza prejema od FIHA, in koliko denarja bo namenjenega za šport, rekreacijo in kulturo. Proračun za leto 2020 presega milijon evrov. Za izvedbo prireditve Dnevi medgeneracijskega sožitja 2020 je predvidenih 90.000 evrov. Ob tem je Janez Sušnik potrkal na vest pokrajinskih predstavnikov, češ da se bo za obisk prireditve treba bolj potruditi. Sredstva je zveza namenila še za organizacijo družabnih srečanj, rokodelskih delavnic, revij pevskih zborov in prvič tudi za folklorne dejavnosti v višini 4.000 evrov. Finančni načrt je bil sprejet, razprave o njem pa ni bilo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
O AVTIZMU
Naročnik je prišel na pogovor zaradi odraslega vnuka, ki je avtist. Njegovo vedenje ga bega že od malega, vedno se je razlikoval od drugih otrok, zdaj je samo še slabše. Drži se zase, nima prijateljev ne partnerske zveze. Vse dneve je pred računalnikom. Odlično obvlada nekatere programe, zato dela na daljavo za uspešno podjetje. Naročnik je želel več informacij o tovrstni osebnostni motnji.
Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS) je nevrološka razvojna motnja, ki jo lahko odkrijemo že pri otrocih pred tretjim letom starosti. Vpliva na razvoj tistih predelov možganov, ki so povezani z vzpostavljanjem socialnih stikov, komunikacijo in kognitivnimi funkcijami. Otroci z avtizmom imajo primanjkljaje na področju besedne in nebesedne komunikacije, socializacije in pri razvoju igre. Pogoste so pridružene motnje: alergije, astma, motnje hranjenja, spanja, senzorne posebnosti in druge. Med njimi je štirikrat več dečkov kot deklic. Zdravila za avtizem ni, na razvoj otrok z avtizmom pa pomembno vpliva zgodnja obravnava.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan Turk
POMOČ NA DOMU
Bralka je stara 82 let in ji zaradi bolezni precej pešajo moči, zato se boji, da kmalu ne bo mogla več skrbeti zase. Od sorodnikov ne pričakuje pomoči, ne želi pa oditi v dom starejših občanov. Prihranjenega ima nekaj denarja za plačilo pomoči na domu, zanima pa jo, na koga se obrniti, kolikšen obseg pomoči lahko pričakuje in kako je s plačilom.
Pomoč na domu je namenjena pretežno starejšim osebam, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav, povezanih s starostjo, ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami, tega pa v zadostnem obsegu ne zmorejo niti njihovi svojci ali sosedje. S pomočjo se posamezniku omogoči, da lahko čim dlje ostane v domačem okolju. Dobi lahko več vrst pomoči, na primer pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih (pri oblačenju, slačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanju in negi osebnih ortopedskih pripomočkov), gospodinjsko pomoč (prinašanje hrane, priprava hrane, nabava živil, čiščenje, odnašanje smeti ipd.), pa tudi pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
IZPLAČILO 20 ODSTOTKOV PREDČASNE POKOJNINE
Bralka navaja, da od jeseni 2019 naprej uživa 20 odstotkov predčasne pokojnine. Zanima jo, ali bo z izpolnitvijo pogojev za starostno pokojnino lahko uveljavila predvideno 40-odstotno izplačevanje starostne pokojnine, kot to določa sprememba zakona.
Zakon, veljaven do 31. decembra 2019, je določal, da se zavarovancu, ki je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po veljavnem zakonu ali pogoje, določene v prehodnih določbah zakona za uveljavitev pravice do starostne pokojnine še po zakonu, veljavnem do 31. decembra 2012, če se za to odloči, od prvega dne naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 odstotkov starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi...
