PRENAJEDANJE

Naročnica je prišla na posvet, ker bi rada pomagala hčerki. Hčerka je samohranilka, živi s sinom, ki obiskuje srednjo šolo, je redno zaposlena, deluje umirjeno in zadovoljno. Vendar pa ni vse tako, kot je videti. Mami je zaupala, da občasno zvečer, ko je sama doma, začne jesti in ne more nehati, dokler ji ni slabo. Potem se počuti krivo, naslednji dan pa se s trdim športnim treningom znebi vseh odvečnih kalorij. Glede na njen urejeni zunanji videz ji nihče ne bi prisodil takšnega vedenja.

ZAPOSLITEV PRED UPOKOJITVIJO

Bralcu se je izteklo 25-mesečno denarno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje. Star je 59 let in do upokojitve mu manjkata še dobri dve leti. Zanima ga, ali obstajajo finančne ugodnosti, če se zaposli.

Ravno za take primere, kot je bralčev, obstaja zelo privlačna finančna spodbuda na zavodu za zaposlovanje, imenovana Aktivni do upokojitve. Namen javnega povabila, ki je bilo objavljeno sredi lanskega aprila in bo trajalo do 30. junija 2020 oziroma do porabe sredstev, je vključitev 1.272 brezposelnih iz vse Slovenije s ciljem, da ohranijo zaposlitev vsaj do upokojitve.

Glavni vir dohodkov pokojninske blagajne predstavljajo dohodki iz prispevkov zaposlenih, ki se zaradi večje zaposlenosti in višjih plač povečujejo. V finančnem načrtu za naslednje leto, ki so ga na decembrski seji potrdili člani sveta zavoda, so načrtovani dohodki iz prispevkov višji kot leta 2018, in sicer v višini 80,2 odstotka, prispevek iz državnega proračuna pa naj bi se zmanjšal pod 20 odstotkov. Povečali pa se bodo tudi izdatki zavoda, kar je razumljivo, saj je več kot 630 tisoč prejemnikov različnih pokojnin in več kot 10 tisoč prejemnikov pravic iz invalidskega zavarovanja in socialnih transferjev. Finančni načrt za 2019 predvideva tudi dve uskladitvi pokojnin, in sicer februarja v višini 2,8 odstotka in decembra za 1,5 odstotka.

 OSEBNOSTNA MOTNJA

Naročnica je potožila o težavah, ki jih ima s taščo. Kadar je na večdnevnem obisku pri njih, se morajo vsi podrediti njenim željam in potrebam. Od časa obedov do modrovanja, kako naj bo opremljen posamezen prostor, in nasvetov, kako naj se kdo od družinskih članov vede, kaj naj počne drugače. Svojo voljo vsiljuje vsakomur, ki jo je pripravljen vsaj malo poslušati.

Ameriški psihoterapevt S. Peck navaja, da ljudi s takšnim vedenjem imenujemo osebnostno motene. V primerjavi z ljudmi, ki prevzemajo nase preveč odgovornosti in so poimenovani kot nevrotiki, imajo posamezniki z osebnostno motnjo le-te premalo. Kadar so nevrotiki v konfliktu z okolico, so prepričani, da je krivda njihova. Kadar pa so v konfliktu z okoljem osebnostno moteni ljudje, so prepričani, da je za vse kriva okolica.

RAZJEDA NA JEZIKU

Pri bralki z več sočasnimi obolenji se je po začetnih pekočih bolečinah v ustih pojavila boleča razjeda na jeziku, ki se kljub uporabi mazila proti glivicam in jemanju vitaminov skupine B ni zacelila. Čeprav usta večkrat na dan spira s prevretkom iz kamilic in žajblja, jo razjeda in jezik ob robovih še vedno tako bolita, da se ponoči zbuja. Ne upa si jesti trše hrane. Nevrolog je izključil možnost, da bi bila vzrok zdravila za epilepsijo. Ukinila je zdravila za zdravljenje rane na želodcu, ki jih je jemala približno tri leta. Še vedno pa mora uporabljati pršila za zdravljenje astme. Pregled pri specialistu za bolezni ušes, nosa in grla ima v maju prihodnje leto.

OBVEŠČENOST PACIENTA O NJEGOVEM ZDRAVSTVENEM STANJU

Bralka pozna pravico pacientov, da so seznanjeni s svojim zdravstvenim stanjem. Zanima pa jo, ali je mogoče, da zdravnik pacienta, če tako želi, ne obvesti o njegovem zdravstvenem stanju. Če pri njenem možu, ki je precej bolan, odkrijejo dodatno resno bolezen, bo taka informacija usodno poslabšala njegovo zdravje.

Pacient ima pravico, da je v procesu zdravljenja obveščen o svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe kot tudi o cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, o mogočih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve, kot tudi o morebitnih drugih možnostih zdravljenja in postopkih in načinih zdravljenja, ki v Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

 RUBEŽ ZARADI DOLGOV

Bralka ima nizko pokojnino in nabralo se je kar nekaj računov, ki jih ni plačala, upniki pa zdaj zahtevajo plačilo z izvršbo. Bralka ima samo pokojnino, drugega dohodka ali premoženja nima. Zanima jo, ali ji lahko zarubijo celo pokojnino.

Namen izvršilnega postopka je v tem, da se poplačajo upniki, vendar je izvršba kljub temu omejena. Iz izvršbe so tako izvzeti določeni prejemki, ki jih ima dolžnik, na drugih pa je izvršba omejena.

Z izvršbo tako ni mogoče poseči na primer na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; na sredstva za nego in pomoč – ta se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka, na denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, in na podobne prejemke. Na ta sredstva se z izvršbo sploh ne da poseči in v vsakem primeru ostanejo prejemniku.

POGOJI ZA PRIDOBITEV VDOVSKE POKOJNINE

Bralka J. H. iz Prekmurja navaja, da njena teta živi v Srbiji, zato jo zanima, kdaj bo izpolnila pogoje za vdovsko pokojnino po možu, ki je umrl oktobra lani in je bil uživalec slovenske pokojnine. Do njegove smrti je že dopolnila starost 53 let.

Pravico do vdovske pokojnine lahko uveljavi vdova umrlega zavarovanca oziroma uživalca pravic, če je do njegove smrti dopolnila starost 58 let ali je bila do njegove smrti popolnoma nezmožna za delo ali je to postala v enem letu po njegovi smrti. Prav tako lahko uveljavi pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po njegovi smrti ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če vdova do smrti zavarovanca ali uživalca pravic še ni dopolnila 58 let starosti, dopolnila pa je 53 let starosti, torej nastopila čakalno dobo, pridobi pravico do vdovske pokojnine, ko dopolni starost 58 let. Enaki pogoji starosti za pridobitev pravice do vdovske pokojnine veljajo tudi, če je vdovi ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine.