DEDOVANJE BRATA

Bralko zanima, kdo bo dedoval po njej, saj ima le sina in brata. Z bratom nima stikov, zato ne bi rada, da bi on kaj podedoval. Zanima jo, ali bi brat dedoval, če bi sin morda umrl pred njo.

Dediči so razdeljeni v tako imenovane dedne razrede. V prvem dednem razredu so otroci zapustnika in zakonec oziroma vnuki zapustnika, če otroci niso več živi. V drugem dednem redu so starši zapustnika in njegov zakonec oziroma njihovi potomci (bratje in sestre zapustnika), če starši niso več živi. Če tudi ti niso več živi, pa njihovi otroci (zapustnikovi nečaki). V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika oziroma njihovi potomci (mrzle tete in strici, mrzli bratranci …), če ti niso več živi. Dedovanje poteka tako, da praviloma dedujejo dediči prvega dednega reda, če teh ni, so nato k dedovanju povabljeni dediči drugega dednega reda, če tudi teh ni, pa dediči tretjega dednega reda. Če ni niti dedičev tretjega dednega reda, postane zapuščina last Republike Slovenije.

ADHD

Naročnica sprašuje, kaj pomeni diagnoza ADHD, ki so jo postavili njenemu devetletnemu vnuku. V šoli je nemiren, skače naokrog in divja, koga tudi udari. Učenje mu gre težko od rok, ker se ne more zbrati. Posledično ima tudi slab učni uspeh in je zaradi tega žalosten.

ADHD (Attention deficit hyperactivity disorder) je motnja pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo. Je nevrološka razvojna motnja. Pomembno je vedeti, da so ljudje z ADHD drugačni. Ne slabši, samo drugačni. Nepodredljivi, težki in težje sprejemljivi za tiste, ki se radi podrejajo. Bistri in talentirani, hitri in impulzivni. Neproblematični ljudje s svojo socializacijo in upogljivostjo družbi ne prinašajo napredka. Kdor se le delno prilagodi, pa še vedno razmišlja s svojo glavo. Med znanimi s to diagnozo najdemo na primer Mozarta, Einsteina in Edisona. V šoli so težko sobivali, imeli so slab učni uspeh. A ne zato, ker ne bi bili sposobni, preprosto niso spadali v uokvirjen šolski sistem. Tudi pri nas je v šolah malo učiteljev, ki bi znali ceniti drugačnost. Večina se ob takih otrocih počuti ogrožena.

ČAKALNE DOBE

Bralka ima težave z revmo. Odločila se je za pregled pri revmatologu, ki ji ga je priporočila sestra, zdaj pa nanj čaka že več kot eno leto. Slišala je, da bi moral biti pregled opravljen najkasneje v enem letu. Zanima jo, kako je s čakalnimi dobami.

Čakalne dobe za marsikatero storitev v Sloveniji so nedopustno dolge. Problem je tudi napačna praksa številnih izvajalcev, ki paciente najprej razvrščajo (triažni postopek) in šele nato vpišejo v čakalne sezname. To ustvarja zmedo v sistemu, saj se dogaja, da so objavljeni neverodostojni podatki o številnih čakalnih dobah.

ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI

65-letni bralki so pred pol leta naključno odkrili sladkorno bolezen. V prvih treh mesecih je upoštevala dieto. Vrednost krvnega sladkorja v krvi je s 14 mmol/l padla na 12 mmol/l. V lekarni je sicer vzela predpisana zdravila, pa se ne more odločiti, da bi jih začela jemati, ker želi poskusiti še naravna zdravila. Po 6 mesecih ima krvni sladkor na tešče med 9 in 10 mmol/l. Počuti se dobro, tlak ima okoli 150/90mmHg in malo povišan holesterol. Sprašuje, ali obstaja še kakšna druga možnost.

PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralka A. K. iz okolice Ljubljane se je starostno upokojila leta 2007 z 39 leti pokojninske dobe. Pokojnina ji je bila odmerjena v višini 90 odstotkov pokojninske osnove, tako odmerjena pokojnina pa se je zaradi zaposlitve po 61. letu starosti povečala še za 2,1 odstotka. Leta 2010 se je ponovno zaposlila. Zdaj jo zanima, ali bo to povečanje upoštevano pri ponovni odmeri starostne pokojnine, saj bo prenehala delovno razmerje konec letošnjega leta, ko bo dopolnila skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev.

ODPRAVNINA PO IZTEKU POGODBE ZA DOLOČEN ČAS

Bralec je zaposlen za določen čas 6 mesecev. Zanima ga, ali je po izteku pogodbe upravičen do odpravnine.

Vprašanje je zastavljeno zelo na splošno, zato tudi odgovor ne more biti konkreten. Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1, ki velja od aprila 2013, je med novostmi glede na prej veljavni zakon sicer uzakonil tudi pravico zaposlenih do odpravnine pri zaposlitvi za določen čas, vendar obstajajo tudi določene izjeme.

Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas na tak način, ima pravico do odpravnine.

PREVOZ Z REŠEVALNIM VOZILOM

Bralko zanima, v katerih primerih so pacienti upravičeni do prevoza z reševalnim vozilom. 

Do prevoza z reševalnim vozilom so načelno upravičene vse zavarovane osebe, vendar pa pod osnovnim pogojem: kadar zaradi zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. To so primeri nujnih prevozov, ko je treba zagotoviti čimprejšnjo zdravniško pomoč in preprečiti najhujšo posledico za življenje ali zdravje pacienta, za zdravje drugih, in v vseh primerih, ko pacient potrebuje takojšnje nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nadalje primeri prevozov, ki sicer niso nujni, ampak gre za prevoz gibalno oviranega pacienta do zdravstvenega zavoda ali zdravnika in nazaj ali prevoz osebe na dializo in z nje, primeri, ko se ugotovi, da bi bil prevoz pacienta z javnim prevoznim sredstvom lahko škodljiv, in pa prevozi pacienta s spremstvom zdravstvenega delavca.

ODMERA VDOVSKE POKOJNINE ZA SOUŽIVALKO

Bralka A. L. z Dolenjskega navaja, da se je pred desetimi leti razvezala, razvezani mož ji je do smrti, januarja letos, plačeval preživnino, saj ni bila nikoli zaposlena. Od zavoda je prejela odločbo, da ima pravico do vdovske pokojnine, ki znaša 70 odstotkov starostne pokojnine umrlega razvezanega zakonca. Znano pa ji je, da je bivši mož po razvezi več let živel v zunajzakonski skupnosti z mlajšo žensko, s katero nista imela skupnih otrok, zato jo zanima, kaj bi se zgodilo z njeno vdovsko pokojnino, če bo tudi ona uveljavila določene pravice po njem.