PO MOŽGANSKI KAPI

Bralkin mož je pred enim mesecem prebolel možgansko kap. Je v zdravilišču in dobro okreva. Še vedno je prisotna šibkost leve strani telesa, vendar že lahko hodi po sobi. V zdravilišču bo samo še 10 dni, zato sprašuje, ali bi mu dodatna hoja, ki jo je pripravljena tudi plačati, koristila. Malo jo je strah, kako bo takšen, kot je, živel doma.

Možganska kap je bolezen, ki v veliki meri spremeni življenje bolnika in njegovih svojcev. Nastane v trenutku, zdravljenje, rehabilitacija in opora so potrebni vse življenje. Ob nastopu bolezni nam je najpomembnejše preživetje, kasneje želimo čimprejšnje okrevanje do stanja pred boleznijo. Žal se v večini primerov to ne zgodi in so posledice trajne. Sčasoma se z veliko volje in truda izboljšajo ali pa se naučimo živeti z njimi. Čas je zelo pomemben dejavnik. Predvsem v zgodnjem obdobju bolezni je prisotna velika utrudljivost. Po možganski kapi sicer priporočamo skupno vsaj 45 minut različne vadbe na dan, in sicer 5 dni v tednu. Pogosto v zgodnjem obdobju bolniki tega ne zmorejo. Zato dodatna terapija za zdaj ni smiselna.

(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE

Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.

Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.

V novih oskrbovanih stanovanjih, ki jih je Nepremičninski sklad PIZ jeseni 2017 zgradil v naselju Livade v Izoli, ima že vseh 60 stanovanj svoje stanovalce. Vsak ima svoje razloge za pogumno odločitev o spremembi bivališča v jeseni življenja, obstaja pa še en razlog, ki potrjuje, da je bila odločitev pravilna in pametna. Zraven oskrbovanih stanovanj je maja začel delovati Medgeneracijski center Izola.

V zadnjem času v naši družbi posvečamo veliko pozornost vlogi in poslanstvu takih centrov, ki lahko bistveno prispevajo h kakovosti življenja ljudi, še zlasti starejše generacije. Zavest o pomenu njihovega delovanja se krepi in širi ter je pozitivno vplivala na odločitev tako izolske občine kot številnih društev, ki delujejo na temelju prostovoljstva. Medgeneracijski center Izola je nastal prav na pobudo društva upokojencev, invalidov, borcev, Centra za socialno delo Izola, Doma upokojencev Izola in Andragoškega društva Morje Univerze za tretje življenjsko obdobje. Vodenje centra je občina zaupala domu upokojencev, konkretno pa to nalogo uspešno opravlja Lijana Trontelj.

IZGUBA DEDKA

Naročnica je prišla po nasvet, kako naj ravna z vnukom. Pred tremi tedni ji je nepričakovano umrl mož, torej vnukov dedek. Desetletnik je zelo težko sprejel to novico, zaprl se je vase, nikomur ne pusti blizu, mogoče še najbolj njej. Sama je v težki situaciji, saj jo poleg lastnega žalovanja skrbi še zanj in bi mu rada olajšala bolečo izgubo.

Dobro je biti pozoren in najti primeren trenutek, ko se lahko na samem pogovori z dečkom. Razloži mu lahko, kako se sama počuti: da ne more spati, v želodcu jo tišči, ni lačna. Da je prizadeta, žalostna, zmedena, zaskrbljena in da doživlja še cel kup drugih občutkov. Povpraša ga naj, kaj on čuti, in pove, da mu je na voljo za pogovor, kadar bo želel. In tudi to, da je dobro jokati, ne pa zaklepati čustev vase. Ni treba biti pogumen niti potlačiti svojih čustev tako, da okrog sebe zgradiš visok zid, ki ga nihče ne more preplezati.

PRAVICA PACIENTA DO DUHOVNE OSKRBE

Bralkin mož je pred kratkim utrpel možgansko kap in je še vedno v bolnišnici. Ker je zelo veren, bi mu veliko pomenilo, če bi lahko bil v bolnišnici deležen obiska duhovnika. Zanima jo, ali naša zakonodaja omogoča duhovno oskrbo.

Pacienti imajo v času, ko so v zdravstveni ustanovi, pravico do verske duhovne oskrbe. To običajno opravlja duhovnik, in sicer na 500 hospitaliziranih pacientov povprečne dnevne zasedenosti zdravstvene ustanove, izračunano iz obdobja enega leta, v vseh zdravstvenih ustanovah.

 ODPOVED ZARADI KRIVDNIH RAZLOGOV

Bralcu je delodajalec pred dnevi, ko je zamudil na delo za dobrih 10 minut, zagrozil, da ga lahko doleti odpoved zaradi krivdnih razlogov, zato ga zanima, ali mu res lahko poda takšno odpoved že ob prvi kršitvi.

Razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov je kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi zamuda na delo, četudi le za 10 minut, predstavlja kršitev delovnih obveznosti, toda odgovor na to, ali lahko delodajalec že takoj poda izredno odpoved, je odvisen od tega, katere so delavčeve naloge in kako so opredeljene kršitve delovnih obveznosti v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.