Konec meseca tudi izplačila letnih dodatkov
V skladu z zakonom o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 bo zavod izplačilom pokojnin za mesec julij dodal tudi pripadajoče letne dodatke v višini, določeni v navedenem zakonu.
Določitev višine letnih dodatkov v tem zakonu sicer ni nenavadna. Zahteva jo namreč sistemski zakon (ZPIZ-2), po katerem njihovo višino določa zakon, ki ureja izvrševanje državnega proračuna. Navedeni zakon pa ne določa samo višine letnih dodatkov, ki se razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu, ampak določa tudi drugačen rok in pogoje za njihovo izplačilo. V primerjavi z zneski letnih dodatkov, izplačanih v preteklem letu, so letošnji višji za 10 evrov, drugačni pa so tudi cenzusi za izplačilo pripadajoče višine. Letošnji letni dodatki za uživalce pokojnin znašajo:
Za večjo pravno varnost delavcev
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2E), sprejetem lani novembra, je bila v navedeni sistemski zakon vnesena pomembna dopolnitev, namenjena večjemu pravnemu varstvu določenih zavarovancev. Dopolnitev (razvidna iz novega 134. a člena) namreč zagotavlja zavarovancem, vključenim v to obliko obveznega zavarovanja kot delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije ali kot delavci v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, poslani na delo v tujino, če v državi, kamor so bili napoteni, po njenih predpisih niso obvezno zavarovani, štetje v tem času dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev in odmero pravic, ne glede na to, da delodajalec za ta čas ni predložil sicer zakonsko obveznega obračuna davčnega odtegljaja.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA VDOVSKO POKOJNINO
Bralka B. H. iz Kopra navaja, da je njen mož umrl decembra 2001, ko je bila stara 41 let. Družinsko pokojnino sta uživala le otroka, zadnjemu otroku so jo prenehali izplačevati poleti 2006, ko je bila stara že 45 let in 6 mesecev. Zanima jo, ali bo upravičena do dela vdovske pokojnine k starostni pokojnini, za katero bo pogoje izpolnila letos jeseni.
Po zakonu, veljavnem do 31. 12. 2012, je vdova pridobila pravico do vdovske pokojnine tudi, če ji je po smrti moža ostal otrok ali več otrok, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova pa ima do njih dolžnost preživljanja. Če ji je ta pravica prenehala pred dopolnjenim 53. letom, toda po dopolnjenem 48. letu starosti, pa je lahko ponovno pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko je dopolnila 53 let starosti. Veljavni zakon pa od leta 2013 do leta 2021 postopoma zvišuje starostno mejo za pridobitev vdovske pokojnine po 6 mesecev...
O članstvu in finančnem položaju
Na rednem zboru članov Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki je potekal 21. junija, so udeleženci med drugim ugotavljali, da morajo pokrajinske zveze (PZDU) uskladiti statute s statutom Zdusa. Večina pokrajin, razen osrednjeslovenske (MZU) in šaleške, je upoštevala dejstvo, da so po novem le PZDU članice zveze, saj že združujejo članstvo DU po pokrajinah.
Predsednik Zdusa Janez Sušnik je pojasnil, da je Zdus finančno konsolidiran in da so dohodki uravnoteženi z odhodki. Pristavil je še, da so (čeprav jim tega ni bilo treba storiti) pristopili k izdelavi revizijskega finančnega poročila, ker dohodki niso presegli 1 milijona evrov. Iz finančnega poročila pa je razvidno, da je presežek dohodka nad odhodki znašal (samo) 404,43 evra.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
IZVRŠBA ZARADI DOLGA
Bralka je za dobavo energije in stroške upravljanja dolžna več zneskov od leta 2012 naprej. Zoper njo se je začela izvršba. Ker ima nizko pokojnino, s katero se težko preživlja, jo skrbi, kaj vse ji lahko vzamejo.
V postopku izvršbe lahko praviloma zasežejo karkoli, kar je v lasti dolžnika, in poskušajo tako poravnati njegov dolg. Določene stvari pa so izvzete iz izvršbe in jih ni dovoljeno vzeti dolžniku. Takšne stvari so na primer: obleka, obutev, predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, torej stvari, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, torej tudi hrana in kurjava za šest mesecev, pa redi in medalje in invalidski pripomočki...
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
POSLUŠANJE OTROK
Naročnica, ki je prišla na pogovor, je želela razumeti, kaj se dogaja z njeno hčerko in šestletno vnukinjo. Kadar je na obisku, opaža, da deklica prosi svojo mamo za pozornost. Pogosto jo prosi, naj jo posluša, ker ji želi nekaj povedati. Hčerka, ki je zelo zaposlena, po službi hiti postoriti vse delo, ki čaka nanjo, pravi deklici, naj ji kar pove, saj jo posluša. Ta včasih čisto utihne in se odmakne, včasih pa poskuša doseči pozornost mamice. Nazadnje, ko ji je mama rekla, da jo posluša, ji je mala rekla: »Ne, poslušaj me tudi z očmi!« Naročnico je pretresla iskrena izpoved vnukinje in sprašuje se, kako pomembno je poslušati majhnega otroka.
Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OTEKANJE GLEŽNJA
Pri bralki se je v zadnjem tednu pojavila oteklina desnega gležnja, ki jo spremlja bolečina v gležnju in zunanji strani stopala. Koža ni spremenjena, je pa toplejša. Oteklina je zjutraj manjša kot proti večeru. Ponoči je prvič imela krče v nogah. Zanima jo, ali so to lahko znaki srčnega popuščanja oziroma bolezni ledvic.
Ob tem, da bralka nima nobenih dejavnikov tveganja srčno-žilnih obolenj, da nima težke sape, dela na vrtu brez težav, ponoči ne kašlja ali težko diha, zagotovo ne gre za srčno popuščanje. Lokalna oteklina tudi pri odpovedi ledvic ni možna.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
ZASTOPNIK PACIENTOVIH PRAVIC
Bralko zanima, ali še imamo zastopnike pacientovih pravic in kako ti lahko pomagajo, če so pacientom kršene pravice na področju zdravstva.
V devetih območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje deluje 13 zastopnikov pacientovih pravic. Pri delu so samostojni in neodvisni, kar pomeni, da ne smejo biti člani organov upravljanja in nadzora izvajalcev zdravstvene dejavnosti, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih zdravstvenih zavarovalnic niti gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ali prodajo zdravil ali medicinskih pripomočkov, ter ne smejo imeti funkcij v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, političnih strank ali sindikatov. Njihovo delo je za pacienta brezplačno in zaupno.
-
Ena osrednjih točk na aprilski seji sveta Zpiza je bilo poročilo Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) o pobiranju prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Gre za temo, ki ni aktualna samo za svet zavoda, ampak tudi za širšo javnost, še zlasti pa za zavarovance. Med upokojenci prevladuje mnenje, da sta bila na tem področju red in solidno poslovanje, ko je še veljal SDK, pa vendar se je stanje v primerjavi s preteklimi leti pomembno izboljšalo.
Furs, ki kot taka institucija deluje od leta 2014, si s številnimi dejavnostmi zelo prizadeva za izboljšanje pobiranja prispevkov. Izvaja vse mogoče ukrepe, ki jih določa veljavna zakonodaja, pa tudi tiste, ki niso predpisani, so pa dovoljeni, in to prav z namenom, da bi se bistveno izboljšala disciplina zavezancev za poravnavanje predpisanih obveznosti. Prav gotovo vas zanima, koliko Furs letno pobere vseh dajatev za štiri javnofinančne blagajne. Znesek ni majhen in znaša 15.527.288.034 evrov.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI
Bralka A. L. iz Primorske navaja, da je zaradi pogostih bolniških zdravljenj pisno pooblastila osebo iz bližnjega sorodstva za prejem njene pokojnine, ki jih prejema po pošti, ter za plačevanje določenih storitev. Zaradi dvoma glede upravičene porabe njenih sredstev bi ponovno želela sama razpolagati s svojo pokojnino, vendar se pooblaščena oseba s tem ne strinja.
Zakon določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega niti podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga zgolj upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila.
