Kako dolgo še brez usklajevanja?
Čeprav naj bi dodatki za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare, zagotovljeni z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, zagotavljali njihovim upravičencem del dodatnih finančnih sredstev za kritje povečanih stroškov, ki jih imajo zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja, na podlagi katerega so pridobili katero izmed teh pravic, je njihova višina že vrsto let nespremenjena. Medtem ko so bili zneski dodatkov za pomoč in postrežbo nazadnje na novo določeni februarja 2013, pa so zneski invalidnin za telesne okvare nespremenjeni celo vse od 1. julija 2011. Še več, z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki velja od 1. januarja 2013, je bila pravica do invalidnine za telesno okvaro tudi izločena iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
SOLASTNIŠTVO
Bralka je ena izmed petih solastnikov stanovanja v večstanovanjski stavbi. Svoj delež bi rada prodala, zato jo zanima, kdo vse ima predkupno pravico in kako mora ravnati v zvezi s tem.
Predkupno pravico imajo solastniki stanovanja, lastniki sosednjih stanovanj pa ne. Zaradi vzpostavitve etažne lastnine se namreč šteje, da je vsako stanovanje svoja stvar, zato imajo prednost pri nakupu le tiste osebe, ki so že solastniki konkretnega stanovanja.
Bralka mora druge solastnike stanovanja pisno s priporočeno pošto in povratnico obvestiti o tem, da prodaja svoj delež, za koliko ga prodaja in kako dolgi so plačilni roki. Solastniki imajo možnost, da v tridesetih dneh od prejema obvestila uveljavljajo predkupno pravico, in sicer tako da bralko obvestijo o tem, da jo uveljavljajo. V tem primeru mora bralka prodati svoj delež tistemu, ki je uveljavljal pravico, in ga ne sme prodati drugemu. Če bi dva solastnika uveljavljala predkupno pravico, je vsak od njiju upravičen do dela bralkinega solastniškega deleža v skladu z višino svojega obstoječega solastniškega deleža. Če solastniki v danem roku izjavijo, da ne uveljavljajo predkupne pravice, ali če se glede tega sploh ne izrečejo, lahko bralka svoj delež proda komur koli za ponujeno ceno ali dražje, ne sme pa ga prodati pod ceno, ki jo je ponudila solastnikom.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
ODLAGANJE ZADOVOLJITVE
Naročnica, ki se je upokojila pred dobrim letom, je prišla po pomoč. Je ljubiteljska slikarka in je slikala že, ko je hodila še v službo, zdaj se pa hoče temu konjičku v celoti posvetiti. Težave ima, ker se navdušeno zažene v delo, potem pa jo veselje hitro mine. Če bi hotela biti res dobra, bi morala vložiti tudi trud in vztrajnost, to pa ji ni preveč všeč. Šele zdaj ugotavlja, da je tako vedno delovala v življenju. Želi si spremembo, pa ne ve, kako.
Prilagodljivi tudi pri bivanju
Kje in kako preživeti starost, je vprašanje, s katerim se sreča mnogo starejših zlasti takrat, ko se jim poslabša zdravje in ugotovijo, da imajo v domačem okolju veliko ovir za udobno in varno bivanje. Od tega, da je stanovanje ali kar hiša prevelika za njihove potrebe in predvsem predraga za vzdrževanje, do tega, da se zaradi stopnic, visokih pragov ali preozkih vrat težko gibajo, poleg vsega pa so še osamljeni.
Večina šele takrat začne razmišljati o selitvi v dom starejših občanov, nekateri tudi o selitvi v oskrbovano stanovanje, vendar se jih dejansko preseli malo. Oskrbovanih stanovanj ni dovolj, domovi so prezasedeni, čakalne dobe so dolge, marsikdo pa si zaradi nizke pokojnine selitev sploh težko privošči.
Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
UPOŠTEVANJE VNAPREJ IZRAŽENE VOLJE PACIENTA
Bralca zanima, ali lahko v primeru, če bi se znašel v položaju, ko zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja ne bi bil več sposoben odločati o sebi, že zdaj da izjavo, da ne dovoljuje zdravstvenih posegov na sebi, da bi preprečil nepotrebno agonijo.
Da, taka možnost po zakonu obstaja. Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi, lahko zahteva, da se upošteva njegova volja o tem, katere zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se kasneje znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve za tako obravnavo.
Novi upokojenci v nekoliko boljšem položaju
Bralcem Vzajemnosti smo že večkrat pojasnili, da sedanji zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) nič več ne zagotavlja strokovno poimenovane horizontalne enakosti med prejemniki pokojnin. Ta je obstajala tako v zakonu, veljavnem pred sedanjim, kot tudi v številnih prejšnjih ureditvah. Njeni učinki so se odražali v približno enaki višini zneskov pripadajočih pokojnin upravičencev, čeprav so bile uveljavljene v različnih koledarskih letih.
Razlike v višini pokojnin, ki so se vseeno pojavljale, so povzročale predvsem osebne okoliščine zavarovancev, ne pa veljavni sistemi. Te so, gledano na splošno, izhajale predvsem iz različnih višin plač in zavarovalnih osnov zavarovancev, upoštevanih pri izračunu pokojninskih osnov, ki so pogojevale njihovo višino, ter različno dolgih pokojninskih dob, s katerimi so jih uveljavili. Zadnje so narekovale višino odstotkov za njihove odmere. V novejših ureditvah pa so lahko na razlike med starostnimi pokojninami pomembno vplivale tudi sistemske spodbude za odlaganje upokojitve na poznejši čas po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, zaradi katerih so se take pokojnine dodatno povečevale.
Več zavarovancev, nižja rast upokojencev
Na drugi februarski seji je svet Zpiza odločal tudi o drugi letošnji uskladitvi pokojnin, tokrat o izredni, ki od 1. aprila znaša 1,1 odstotka. Realna vrednost starostnih pokojnin se je v zadnjih letih v glavnem zmanjševala. V letu 2017 se je zmanjšala za 0,2 odstotka, v letih 2016 in 2015 se je povečala za 0,6 oziroma 0,1 odstotka, vse od leta 2010 do vključno 2014 pa se je zmanjšala za 7,9 odstotka. Ti podatki, če jih primerjamo z rastjo plač, nedvomno kažejo, da se je gmotni položaj upokojencev bolj poslabšal kot aktivni populaciji.
Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
PRENOS PODJETJA NA SINA
Bralec, ki posluje kot samostojni podjetnik, namerava proti koncu leta podjetje v celoti prenesti na sina. Zanima ga, ali mora zaposlenim dati odpoved in odpravnino in ali mora sin prevzeti vse delavce.
V opisanem primeru gre za spremembo delodajalca, pri čemer pravno podlago predstavljata 75. in 76. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki starega delodajalca (v našem primeru očeta) opredeljujeta kot delodajalca prenosnika, novega (sina) pa kot delodajalca prevzemnika.
Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka A. K. iz Kočevja navaja, da iz zavodovih izračunov izhaja, da bi predčasno pokojnino uveljavila junija 2020 pri starosti 64 let in 2 meseca s 40 leti pokojninske dobe, starostno pokojnino pa pri starosti 65 let. V času pred 31. decembrom 2012 je bila 5 let prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje zaradi nezaposlenosti, poleg tega pa ima tudi 1 leto in 5 mesecev priznano iz naslova skrbi in vzgoje otrok. Zanima jo, ali ji sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2018, omogoča drug datum starostne upokojitve, glede na to, da ima štiri otroke.
O zaščiti človekovih pravic starejših
V okviru Organizacije združenih narodov (OZN) že nekaj let potekajo razprave o sprejemu konvencije o zaščiti človekovih pravic starejših oseb. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina, kjer se vsako leto zberejo delegacije držav članic in njihovih nevladnih organizacij, predstavniki specializiranih agencij ZN, druge mednarodne organizacije, mednarodne vladne in nevladne asociacije, predstavniki varuhov človekovih pravic in predstavniki držav, ki imajo status opazovalk.
Pri ZN izhajajo iz dejstva, da so starejše osebe skupina prebivalstva, ki bo v naslednjih desetletjih najhitreje naraščala (od 901 milijona v letu 2015 na 1,4 milijarde do leta 2030 in na 2,1 milijarde do leta 2050). Ob uživanju pravic in svoboščin lahko polno delujejo v socialnem, ekonomskem, kulturnem, političnem in osebnem življenju in izkoristijo svoje izkušnje ter druge potenciale, s katerimi prispevajo k razvoju teh področij.
