DOLGOTRAJNO JEMANJE ZDRAVIL

73-letna bralka je bila pred sedmimi leti operirana zaradi raka na želodcu. Redno hodi na kontrole in ima v tem mesecu predvideno gastroskopijo. Od operacije prejema zdravilo za zaščito želodca. Prebrala je, da lahko dolgotrajno jemanje teh zdravil poveča možnost zlomov kosti in ima številne druge neželene učinke. Sprašuje, ali jih res mora jemati, saj težav z želodcem nima. 

Poleg zdravljenja in preprečevanja ran na želodcu, dvanajsterniku ali požiralniku se ta zdravila najpogosteje uporabljajo za zaščito želodca pri jemanju protibolečinskih zdravil ali v sklopu zdravljenja bolezni srca in ožilja (aspirin, marevan …). Zdi se mi, da v teh primerih zdravilo predpisujemo preveč rutinsko in ga ne prilagajamo, če se način zdravljenja spremeni ali bolnik nima težav. Pri takšnih vprašanjih sem vedno v dvomih, ali težav ne bi bilo ob prenehanju jemanja zdravil.

KAKO SI ZAGOTOVITI OSKRBO

Bralka nima svojih otrok, ima pa stanovanje, ki bi ga rada podarila nečakinji ali pa bi ji ga zapustila z oporoko. Hkrati bi rada še naprej živela v tem stanovanju in si zagotovila, da bo nečakinja skrbela zanjo oziroma bo doplačevala za domsko oskrbo, če bo kdaj to potrebno.

Bralka lahko svoje stanovanje in vse drugo premoženje da nečakinji bodisi s pogodbo bodisi oporoko. Razlika je v tem, da pri pogodbi nečakinja praviloma takoj postane lastnica stanovanja, pri oporoki pa to postane šele po bralkini smrti. Bistvena razlika je tudi v tem, da se bralka lahko kadar koli premisli in oporoko spremeni, pogodba pa se lahko spremeni le s soglasjem bralke in njene nečakinje ali pa se razveljavi oziroma razveže na podlagi sodbe sodišča. Nečakinja je pri pogodbi dolžna ravnati tako, kot je določeno v pogodbi, pri oporoki pa lahko skrbi za bralko, ni pa dolžna skrbeti zanjo.

AVTOGENI TRENING

Naročnica je prišla na terapijo zaradi težav z nespečnostjo. Nikoli ni dobro spala, v zadnjih dveh letih pa skoraj ni noči, ki bi jo prespala neprekinjeno. Zjutraj vstaja utrujena in nespočitost se samo stopnjuje. Zdravnica ji je sicer predpisala zdravilo za boljši spanec, vendar jo je opozorila, da ga lahko vzame samo občasno, kadar je res prehudo, ker lahko postane zasvojena. Rada bi si pomagala še kako drugače.

Od rojstva naprej nas starši in kasneje pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …) učijo, da je lenoba slaba lastnost in da je delo spoštovana vrednota. Zato je pomembno, da smo »pridni«, celo tako daleč gremo, da garamo in se ne znamo več zaustaviti. Kot posledica dolgotrajne napetosti nastopi izčrpavanje, ki vodi v telesne spremembe. Imenujemo jih psihosomatske bolezni, med katere spadajo povišan krvni tlak, težave s prebavo, tiki, jecljanje, astma, nespečnost, glavoboli pa tudi revma, artritis, povečana telesna teža, infarkt...

POSEBNI VAROVALNI UKREPI

Novi zakon omogoča, da se nekaterim pacientom odvzame svoboda na način, da jih lahko tudi privežejo s pasovi. Bralca zanima, ali to drži in v katerih primerih. 

Pred kratkim je začela veljati novela zakona o pacientovih pravicah, ki v nekaterih izjemnih primerih omogoča tako imenovano telesno oviranje pacienta s pasovi. Poudarjam, da gre za zakonsko možnost, ki jo lahko zdravnik (v določenih primerih pa tudi zdravstveni delavec) uporabi le v izjemnih okoliščinah.

NOVA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Ljubljane navaja, da se je konec leta 2015 starostno upokojil pri starosti 61 let in 5 mesecev. Ker ni želel, da bi mu pokojnino znižali zaradi predčasne upokojitve, je še 1 leto in 1 mesec nadaljeval delovno razmerje, tako da je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa. V času od 15. januarja 2000 do 14. februarja 2001 je bil namreč nezaposlen in si je sam plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, glede na to, da se zdaj prostovoljno zavarovanje upošteva kot pokojninska doba brez dokupa, ali je upravičen do ponovne oziroma do višje odmere starostne pokojnine.

V Vzajemnosti, ki izide marca, običajno nekoliko podrobneje spregovorimo o gmotnem položaju uživalcev pokojnin v preteklem letu. V tem času so namreč na voljo že številni statistični podatki, na podlagi katerih lahko dokaj objektivno ocenjujemo, ali se je ta v preteklem letu v primerjavi s predhodnim letom kaj spremenil. In če se je, kako, ali na bolje ali pa se razmere še naprej slabšajo. Razpoložljivi statistični podatki kljub nekaterim nasprotnim mnenjem in pričakovanjem niso prav nič spodbudni.

Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

 STALNA BOLEČINA

Naročnik je poklical, da preveri, ali bi lahko pomagala njegovi ženi. Pred tremi leti jo je prizadela možganska kap, zaradi česar je delno gibalno ohromljena. Največja težava pa je stalna bolečina, ki se je pojavila po prihodu iz bolnišnice in so jo specialisti diagnosticirali kot fibromialgijo. Poskusila sta že vse, česar sta se sama spomnila in kar so jima predlagali drugi – od bioenergetika, fizioterapije, masaž do takšnih in drugačnih zdravil … Obupana sta prišla po pomoč še k meni.

INVALIDNOST IN ODPRAVNINA

Bralki, stari 54 let, manjka do starostne upokojitve še približno šest let. Pred leti je zbolela in po dolgotrajnem bolniškem dopustu je pridobila invalidnost III. kategorije in pravico do dela s krajšim delovnim časom, in sicer 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, na drugem ustreznem delovnem mestu in z omejitvami. Za preostale 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko pa naj bi prejemala nadomestilo Zpiza, vendar ji bo pri delodajalcu, pri katerem je neprekinjeno zaposlena od začetka leta 2006, tekla delovna doba za poln delovni čas kot do zdaj.