KRATICE IN IZRAZI NA IZVIDU

71-letna bralka je bila pred kratkim pri kardiologu zaradi vse večje zadihanosti pri hoji po stopnicah in večjih naporih. Naročena je bila še na ultrazvok srca. Začela je jemati predpisana zdravila in se že bolje počuti. Pred dnevi je prejela izvid, vendar ne pozna kratic in posameznih izrazov. Zanima jo, kaj pomenijo IBS, SP in bandopneja.

Bralci me pogosto sprašujejo za razlago posameznih kratic. Ko sem začela delati kot zdravnica, smo latinske izraze vedno bolj nadomeščali s slovenskimi. Danes je pod vsako šifro diagnoze slovenski izraz. Res je tudi, da so bile diagnoze in odpustnice namenjene zdravnikom. Bolniki niso imeli možnosti spletnega dostopa do vseh mogočih podatkov o bolezni niti niso tako natančno pregledali in preverjali izvidov. Večinoma so zaupali zdravnikom, dejstvo pa je, da smo takrat imeli več časa za pogovor. Specialisti nismo bili tako ozko usmerjeni na posamezne organe, prav gotovo pa je bilo naše znanje manj poglobljeno in manj podprto z dokazi. Posledica ozke usmerjenosti je manjše število diagnoz, ki jih uporabljamo iz dneva v dan. Če je le-ta sestavljena iz več besed, se udomači kratica, ki postane pri specialistih za posamezne stroke splošno uporabljena. Včasih se tudi sama ujamem v past nerazumevanja le-teh. Takrat pomaga računalnik.

IZRABA LETNEGA DOPUSTA

Bralca zanima, komu pripada sorazmerni del letnega dopusta in kako je s prenosom neizkoriščenega dopusta v naslednje leto.

Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Če delavca zaposli po tem datumu, se lahko sorazmerni dopust za tekoče leto določi že v sami pogodbi o zaposlitvi ali pa s pisnim obvestilom takoj po nastopu dela.

Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve. To pomeni, da mu ne pripada celoten dopust že po 6 mesecih neprekinjene zaposlitve.

OPOROKA IN NUJNI DELEŽI

Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.

Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila. 

 STRAH PRED PSI

Naročnica se je dogovorila za srečanje z menoj zaradi osemletne vnukinje. Deklica se namreč na smrt boji psov, zato bi ji babica rada pomagala. Vsak sprehod na prostem postane težava, saj je veliko sprehajalcev, ki imajo tudi štirinožnega spremljevalca. Najhuje je, če kateri od njih prosto teka naokrog. Takrat se dekličin strah in nemir še povečata, saj se boji, da bi pes prišel do nje in ji kaj hudega naredil.

Kadar je strah pred psi tako močan, kot je pri tej deklici, govorimo že o kinofobiji. Otroku, pa tudi odraslim osebam, onemogoča sproščene dejavnosti na prostem. Strah lahko izvira iz negativnih izkušenj (pasji ugriz), velikokrat pa se prenese z odraslega na otroka. V tem primeru se dekličina mama ravno tako boji psov. Pogovor s starši je zelo pomemben, saj nam lahko osvetli marsikaj, kar vpliva na njihovega otroka.

VPOGLED V ZDRAVSTVENO DOKUMENTACIJO

Bralca zanima, ali se lahko kot pacient seznani s svojo zdravstveno dokumentacijo, ali ima glede tega kakšne stroške in ali ima pravico zahtevati, da mu zdravnik pojasni, kaj pomenijo določeni strokovni izrazi.

Kot pacient imate ob prisotnosti zdravnika (oziroma zdravstvenega delavca in sodelavca) pravico do vpogleda v celotno zdravstveno dokumentacijo, ki se nanaša na vas. Prav tako imate pravico, da to zdravstveno dokumentacijo fotokopirate ali jo na kakšen drugačen način reproducirate.

DELNA POKOJNINA

Bralec iz Zasavja navaja, da je uživalec 20-odstotne starostne pokojnine od sredine leta 2016. Glede na to, da je pogoje za starostno pokojnino izpolnil tudi že po prejšnjem zakonu, so mu 20-odstotno starostno pokojnino odmerili od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 18-letnega povprečja plač, ker je bilo to zanj ugodnejše. Zanima ga, ali bi v primeru delne upokojitve, delal bi le 10 ur tedensko, osnova za odmero ostala nespremenjena, saj je le-ta bistveno ugodnejša od pokojninske osnove, izračunane na podlagi 24-letnega povprečja plač, kot je to določeno za letošnje leto.

TEŽAVE PO OPERACIJI PROSTATE

82-letnemu bralcu so pred tremi meseci operirali prostato. Podnevi je zdaj v redu, le nekoliko pogosteje gre na vodo. Ponoči pa ima zelo hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Krčevita bolečina ga v presledkih spremlja skoraj vso noč. Izvidi na kontrolnem pregledu pri urologu so bili dobri. Težave naj bi po nekaj mesecih prešle, vendar niso. Zanima ga, kam naj gre po pomoč.

ODPOVED DELOVNEGA RAZMERJA

Bralec ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Zanima ga, ali mu zaradi tega lahko prekinejo delovno razmerje, saj namerava delodajalec v kratkem to delovno mesto ukiniti.

Delovnopravna zakonodaja, veljavna do konca leta 2002, je izpolnitev upokojitvenih pogojev štela za samostojen razlog, da je delodajalec lahko delavcu podal sklep o prenehanju delovnega razmerja.

Sistemsko novi zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati v letu 2003, noveliran pa je bil leta 2007, tega ni več omogočal. Prav tako tega ne omogoča več trenutno veljaven zakon o delovnih razmerjih, ZDR-1, ki velja od aprila 2013. Pokojninski zakon ZPIZ-2, ki velja od začetka leta 2013, pa pozna celo stimulativne ukrepe za primer, če se delavec ne upokoji takoj, ko ima izpolnjene pogoje za starostno upokojitev. Tako vsaki trije dodatni dopolnjeni meseci ohranitve zaposlitve prinesejo delavcu za 1 odstotek višji odmerni odstotek, to na...