Za zdravo starost se je treba truditi
Zdravje
Saj vse to že vemo, boste rekli, a vsi vemo, kako težko se je odreči starim navadam, zato ne bo odveč, če preberete naslednje vrstice.
Hoja ohranja zdravje v starosti. Več korakov ko naredimo na dan, manj je tveganja za pojav bolezni srca in ožilja pri odraslih. V novih raziskavah ugotavljajo, da je učinek hoje blagodejen že, če dnevno naredimo manj kot 10.000 korakov, v reviji Circulation piše dr. Amanda Paluch z univerze Massachusetts Amherst v ZDA. Med starejšimi od 59 let imajo tisti, ki naredijo dnevno 6000 do 9000 korakov, od 40 do 50 odstotkov manjše tveganje za pojav bolezni srca in ožilja v primerjavi z vrstniki, ki naredijo le 2000 korakov dnevno. Za vse tiste, ki ne zmorejo toliko hoditi, je pomembno sporočilo, da število korakov, ki presega 2000, znižuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
-
Zdravje
Zdravnica Mateja Lisjak, specialistka dermatologije, odgovarja na vaša vprašanja o kožnih težavah.
Srbenje kože
Bralka Ivana piše, da ima vsako zimo hude težave s kožo, saj je suha in jo močno srbi. Ker se veliko praska, nastanejo tudi grde razpraskanine. Skrbi jo, da gre za resno obolenje.
Spoštovana gospa Ivana, naj vas najprej pomirim, da ima pozimi podobne težave veliko ljudi, še posebno starejši. Težava ni nevarna, le neprijetna. Najpogostejši vzrok srbeža kože je suha koža, ki lahko zelo srbi, še posebej pozimi. Ko se začne kurilna sezona, postane zrak v stanovanju suh, tudi mraz zunaj kožo izsušuje.
-
NEGA
Koži dobro prija malo vitamina D, a ko postanejo sončni žarki močnejši, moramo obvezno poskrbeti za zaščito z ustreznimi ultravijoličnimi filtri.
Za zrelejšo kožo je pomembna vlaga, saj jo z leti vedno bolj izgublja. Ko vsebnost vlage pade pod deset odstotkov, koža postane suha, medla in neprijetno napeta. Za mladosten videz kože je odločilnega pomena predvsem vsebnost vode v zgornji roževinasti plasti. In čeprav smo spomladi lahkotnejše naličene, je pomembno, da ohranjamo rutino z osnovno klasično nego, ki naj vsebuje čistilno mleko, tonik, dnevno in nočno kremo ter seveda kremo za predel okoli oči. Učinkovitejša je dnevna krema s hialuronsko kislino in višjo UV-zaščito, ki bo preprečila poškodbe kože in tudi poglabljanje gub. Za nočno regeneracijo kože pa naj nočna krema vsebuje dekspantenol.
Vzroki za pogoste želodčne težave
V sodobnem svetu se vse več ljudi srečuje z želodčnimi težavami. Občutek napihnjenosti, tiščanja, spahovanje in kopičenje plinov ter bolečine in krči v želodcu se najpogosteje pojavijo po zaužitju hrane, ki nam ne ustreza. Vzroki pa so lahko različni.
Občutek napihnjenosti povzroča kopičenje plinov v prebavnem traktu, in če se plini ne izločijo, lahko pride tudi do blažjih bolečin in krčev. Vzrok je najpogosteje nepravilna izbira hrane, ki napenja, tudi uživanje težko prebavljive hrane, prehitro hranjenje, pitje gaziranih pijač in prenajedanje. Zaprtje prav tako povzroča nastanek plinov, zato je pri prehranjevanju treba paziti na vnos dovolj vlaknin, ki olajšajo prebavo, ter pitje zadostne količine vode čez dan.
-
Ambasadorji zdravja
Za ohranjanje zdravja lahko z zdravim načinom življenja veliko naredimo sami, je osnovno sporočilo nacionalne kampanje, ki jo je začelo ministrstvo za zdravje. Poimenovali so jo Ambasadorji zdravja in z njo želijo ozaveščati zlasti o pomenu duševnega zdravja in načinih, kako ga krepiti, o dejavnikih tveganja ter o tem, kdaj je treba poiskati pomoč in kje je na voljo. K sodelovanju so povabili znane osebnosti s področja športa, kulture in digitalnih medijev, ki bodo s pozitivnimi sporočili in svojim zgledom spodbujali skrb za lastno zdravje, pripomogli k preprečevanju porabe alkohola in tobaka med mladimi, destigmatizaciji težav v duševnem zdravju ter ozaveščanju o demenci in preventivi proti rakavim obolenjem. Prvi ambasadorji zdravja so igralka Tina Gorenjak, glasbenik Challe Salle in televizijska voditeljica Melani Mekicar.
Varne meje pri pitju alkohola ni
Alkohol vpliva na številna področja našega življenja in s tem celotne družbe: duševno in telesno zdravje, zastrupitve, poškodbe, prometne nesreče, samomore, nasilje... Prekomerno uživanje alkohola je tudi eden izmed večjih dejavnikov tveganja za nastanek raka, zlasti glave in vratu ter dojk in jeter, o čemer pa v javnosti premalo govorimo.
Poleg tobaka je alkohol drugi in zelo pogosto sočasen vzrok za nastanek raka v ustih, jeziku, nebu, žrelu, nosni votlini, srednjem ušesu, obnosnih sinusih in grlu. Vsako leto zboli 470 in umre več kot 200 ljudi, podatki iz Registra raka pa kažejo, da največ bolnikov živi na severovzhodnem delu države. Polovica tovrstnih rakov nastane v ustni votlini in jih odkrijejo zobozdravniki, zato so zelo pomembni redni zobozdravniški pregledi. Zgodaj odkrit rak glave in vratu je lahko ozdravljiv, v vsakem primeru pa je njegovo zdravljenje krajše in manj naporno in predvsem za bolnike pomeni boljšo kakovost življenja.
-
Psihologija
Malo provokativen naslov, a kaj se skriva za njim? Večina ljudi misli, da je v časih, ko smo obkroženi s toliko nepredvidljivostmi in smo priča vojnam, naravnim katastrofam, draginji …, res težko biti optimističen, kaj šele srečen. Novice nas informirajo le v eni smeri, in sicer kaj vse gre narobe in česa vsega se moramo bati. Te informacije povzročajo, da je naš organizem vedno bolj napet, v krču, imunski sistem je vedno bolj obremenjen, in že smo lahko tarča najrazličnejših virusov.
-
Prehrana
Maščobam se marsikdo izogiba, a so nujne za normalno delovanje telesa. Brez njih ni življenja in so del prehrane že od pradavnine: lovci so »poskrbeli« za maščobe živalskega izvora, nabiralci pa maščobe rastlinskega izvora. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati ter vitamini in minerali tvorijo osnovo za uravnoteženo prehranjevanje.
Najpogosteje uporabljene maščobe v prehrani človeka so v oljih, maslu, mesu in mesnih izdelkih, slanini, oreških, jajcih, polnomastnem mleku, siru, skuti in drugih mlečnih izdelkih. Nemogoče jih je povsem izločiti iz prehrane, saj jih najdemo praktično v vsaki hrani.
Debelost je resna kronična bolezen
Zdravje
V zadnjih 35 letih se je število debelih v razvitem svetu podvojilo in Slovenija ni nobena izjema. Ocenjujejo, da bo leta 2025 pri nas že četrtina ljudi debela. Debelost je kronično, kompleksno stanje, ki ga je težko zdraviti, še zlasti pri starejših.
Epidemija debelosti je velik javnozdravstveni problem, ki bi nas moral resno skrbeti. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost opredelila kot samostojno bolezen (do takrat je bila dejavnik tveganja za druga obolenja), prekomerna telesna teža pa za bolezen velja od 2005. Tehtnica kaže preveč kilogramov (prekomerna telesna teža in debelost) več kot polovici ljudem. Telesno težo opredelimo z indeksom telesne mase: telesna teža (npr. 65 kg) deljeno s telesno višino (npr. 1,70 m) na kvadrat (ITM = TT/TV 2 ).
-
PREHRANA
Res je, da so krofi in flancati prva izbira za pustni čas, a nič ni narobe, če kdaj poskusimo še kaj drugega.
Nekoč sem se poigrala s churrosi: paljeno sladko testo brizgamo v vroče olje, nato pa ocvrte palčke, ki nastanejo, povaljamo v mešanici sladkorja in cimeta, po želji pa še potopimo v čokoladno omako. Slastne so ocvrte tirolske štravbe, ko tekoče jajčno testo, podobno testu za palačinke, vlivamo skozi lijak v vroče olje, pri čemer oblikujemo spirale. Recept za obe pustni sladici najdete v Vzajemnosti iz leta 2019. Tokrat pa predstavljam še slani različici. Moja tašča ima odličen recept za slanike, ki jim doma rečemo mesne sulice. Bogato masleno/mastno krhko – kvašeno testo nadeva s šunkinim nadevom in tople so res izvrstne. Lahko pa se se poigrate z ocvirkovimi pogačicami, dobesedno poigrate, saj znamenite plasti dobimo le z večkratnim zlaganjem.
