Rekreacija

Današnje pisanje naj zveni kot vabilo v naravo ljudem iz mestnih sredin. Z intenzivnejšim dihanjem med zelenjem telo oskrbimo z večjo količino kisika, med postanki na različno razgibanih terenih pa s pretegovanjem razbremenimo sklepe in mišice, da je hoja v nadaljevanju lažja.

Razgibani tereni že sami po sebi predstavljajo naravni rekvizit. Prednost je tudi v tem, da se naš organizem v celoti zelo hitro prilagaja danostim naravnega okolja, ki ob povečani blagodejni naravni vlagi in aromah izzove spontano naravno prilagoditev duše in telesa. Naj vas spomnim, da že samo dihanje v naravnem okolju – brez večjih telesnih obremenitev – povzroči t. i. utrujenost, zato je ob načrtovanju gibalnih aktivnosti nujno načrtovati tudi čas za lenarjenje (beri: počitek). 

Zdravje

Podatki kažejo, da samo tretjina ljudi, ki je preživela možgansko kap, lahko živi povsem samostojno. Drugi imajo bolj ali manj hude in dolgotrajne posledice, bolečine, težave pri gibanju, nehotene gibe ter ohromelost udov ali strani telesa, kar seveda močno vpliva na kakovost življenja.

Poškodbe možganov povzročijo nevrofiziološke spremembe, ki so značilne za spastično ohromelost. To so izguba moči, ko bolnik ne more premikati roke ali noge, zvečan tonus, ki povzroči zakrčenje uda v nenaravnem položaju, ojačani refleksi, zaradi katerih prihaja do nehotenih gibov ob dotiku, ter izguba mišične mase in s tem oslabitev mišice (atrofija). Če povemo zelo preprosto, te spremembe nastanejo zaradi prekinitve povezave med tremi živčnimi celicami oziroma motoričnimi nevroni, ki v možganih nadzorujejo gibanje. Prekinjeno »potovanje« električnega signala med nevroni, kar nam sicer omogoča motorične predstave, bolnik občuti kot nezmožnost ali okrnjeno zmožnost izvajanja hotenih gibov. Stanje se pogosto kaže kot nepopravljivo, saj nobena rehabilitacija ni učinkovita.

Zdravje

Ali ste že slišali za izraz skotopični sindrom? Morda še ne, čeprav ta nadloga tare nekaj nad deset odstotkov otrok in odraslih. Lahko se namreč pojavi pri ljudeh vseh starosti in spolov, prepoznamo pa ga po preobčutljivosti za svetlobo.

Eden od najtipičnejših znakov je najpogosteje občutek nelagodja ali bolečine v očeh, ko si izpostavljen svetlobi, pove Ljubica Kosmač, ki se, odkar je v pokoju, ukvarja s skotopičnim sindromom. Odkrili so ji ga šele pri 58 letih, ko so ji fluorescentne luči in uporaba belega papirja začeli delati večje preglavice. Takrat je vsa besedila zelo težko brala. »Če bi prej vedela, kaj mi je, bi veliko laže delala in živela,« doda. 

Prehrana

Od mesa gotovo največ pojemo piščanca, ker je meso mehko in sočno, odlično se obnese z različnimi začimbami in je hitro pripravljen. V trgovinah so na voljo že pripravljeni zavitki kosov mesa, sem in tja tudi manjši celi piščanci. To so posebej hitro rejeni zelo mladi piščanci, katerih meso je mehko in je pečeno v zelo kratkem času.

Če pa imate kdaj možnost, izberite večjega domačega piščanca. Lahko ga uporabite celega za peko v pečici ali ga razkosate in nato porabljate po delih. Ne le da gre pri tem za nekoliko bolj čvrsto meso, prednost domačega piščanca je v okusu, ki je mnogo pristnejši.

V vsem, kar raste v naravi, pravzaprav najdemo nekaj zdravilnega, blažilnega ali krepilnega za zdravje in dobro počutje. Vendar je z »lekarno iz narave« treba ravnati previdno, pravilno in spoštljivo, pravi dr. Drago Smiljanić, dr. kiropraktike, bioenergetik in radiestezist ter terapevt alternativnih vej naravne medicine.

Zdraviteljski lok Draga Smiljanića seže od uradne medicine, ki jo je študiral na Reki, prek kiropraktike, bioenergije in tradicionalnih medicinskih sistemov, ki jih je proučeval v Indiji, Šrilanki in na Kitajskem, pa vse do naravnega zdravljenja. V zadnjem času, ko se je preselil v Sežano (dela pa tudi na Štajerskem), se posveča   receptom iz »naravne lekarne«, od koder tudi farmacija črpa mnoge zdravilne snovi. »Veliko si lahko pomagamo sami  – neposredno iz narave.