Kako preprečiti in lajšati prehlade
Jesen je za marsikoga najlepši letni čas, ko se listje dreves obarva v živo pisane odtenke barv. A je tudi tisti čas, ki prinaša nadležne prehlade. Kako se jim izogniti in kako si pomagati, ko nam začne teči iz nosu in nas praskati v grlu?
Čeprav prehlad pogosto povezujemo s hladnejšim vremenom, ni čisto tako. Največja krivca za prehlade sta zmanjšana telesna odpornost in pogostejše zadrževanje v zaprtih prostorih, kjer je možnost za prenos okužb večja. Ker jeseni in pozimi zaužijemo manj svežega sadja in zelenjave ter se manj gibljemo na svežem zraku, se naša naravna odpornost zmanjša.
Sončno obarvana hrana kot pomoč
Z jesenjo sonce izgublja svojo moč in vse več je spremenljivega vremena, ki nam jemlje voljo in pogum. Ljudje so že zdavnaj ugotovili, da se z upadanjem svetlobe sočasno zmanjšuje tudi aktivnost možganov. Prav tako se močno zmanjšajo količine noradrenalina, dopamina in serotonina v možganih oziroma hormonov dobrega počutja.
Moderna znanost je našla vzrok. Skriva se v sočasnem povečevanju količine encimov iz skupine encimov, znanih kot monoaminooksidaze (MAO). Na srečo je v močno rumeno ali oranžno obarvani sezonski hrani veliko zaviralcev oziroma blokatorjev škodljivega delovanja monoaminoksidaz. Mednje spadajo (dobri) encimi v jabolkih, brstičnem ohrovtu in brokoliju ter tudi v stročnicah in špinači. Med blokatorje spadajo tudi živila, ki imajo kvercetin. Podobno vlogo ima zeaksantin v koruzi, žafranu, bučkah in bučah, oranžni papriki, jajčnem rumenjaku in mandarinah.
Ključen za delovanje možganskih celic
Vitamin B12 je ključen vitamin za pravilno delovanje možganskih celic, čeprav ga potrebujemo zelo malo. Toda brez njega ne moremo živeti. In že blago pomanjkanje lahko povzroči težave, izgubo spomina, ravnotežja in podobno.
Še huje je, če manjka več vitaminov skupine B. Propadati začne zunanji sloj živčnega tkiva in posledice so tu ... Pri 60 letih to prizadene že okrog četrtino vseh ljudi. V sedmem desetletju starosti se odstotek zviša na 32, pri osemdesetih letih pa prizadene že več kot 40 odstotkov ljudi. S študijami so ugotovili, da je večini bolnikov z alzheimerjevo demenco že dalj časa primanjkovalo vitamina B12. Če so jim ga dodajali, se je njihovo duševno stanje izboljšalo. Najnovejše raziskave dajejo slutiti, da je izgubo spomina, pomanjkanje zbranosti in starostno zbeganost mogoče povezati tudi s pomanjkanjem drugih vitaminov skupine B in vitamina E.
Bolezni srca in ožilja vplivajo na spolnost
Motnja erekcije ni le neprijetna težava, ki pogosto vodi k slabemu psihičnemu počutju in partnerskim težavam, lahko je tudi zgodnji kazalnik bolezni srca in ožilja.
Spolnost je ključnega pomena za kakovostno partnerstvo in je pomemben del življenja. Ne zadovoljuje le osnovnih osebnih potreb, temveč pripomore k boljšemu zdravju, pozitivnim medosebnim odnosom, splošnemu dobremu počutju in pozitivni samopodobi. Pri srčno-žilnih bolnikih in njihovih partnerjih se težave v spolnosti pojavljajo pogosteje, in sicer kot vzrok in posledica bolezni. Podatki kažejo, da se erektilna disfunkcija pojavi od sedem do deset let pred srčno-žilnimi zapleti. Zato je pomembno, da moški te težave jemljejo resno: če spolni ud pogosto ne otrdi ali ne ostane dovolj otrdel, kot bi si želel, za dokončanje spolnega odnosa, je pomembno, da obišče zdravnika in se o tem pogovori, je poudaril specialist kardiologije in interne medicine Marko Gričar, dr. med., na spletnem seminarju, ki ga je pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.
Na vidiku novo zdravilo za demenco
Novica o lekanemabu, novem zdravilu proti demenci, ki postaja epidemična bolezen današnjega časa, je hitro obšla svet in razveselila bolnike in njihove svojce. To je po 19 letih dragocen korak na poti k zdravljenju alzheimerjeve demence.
Kaj prinaša to zdravilo, smo povprašali enega vodilnih nevrologov prof. dr. Zvezdana Pirtoška z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter prof. dr. Stanislava Gobca s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z razvojem novih učinkovin. Glede na to, da so pri tistih bolnikih, ki so v kliničnih raziskavah prejemali novo zdravilo, ugotovili, da so se njihove kognitivne sposobnosti nekoliko izboljšale, oba sogovornika upata, da bo le-to učinkovito predvsem za bolnike z zgodnjo fazo bolezni.
-
Da bo naš imunski sistem kos vsem izzivom, ki ga čakajo v hladnejšem obdobju leta, velja upoštevati smernice, na katere sta udeležence srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Zadru spomnila zdravnika Anej Kokovnik in Cene Jerele iz UKC Ljubljana.
Za dobro telesno odpornost so pomembni:
- Raznolika in zdrava prehrana in dovolj tekočine. Posodobljena prehranska piramida posnema sredozemski način prehranjevanja. To pomeni, da uživamo sezonska živila, po možnosti pridelana v naši okolici, čim več zelenjave in sadja, stročnic in polnozrnatih žit. Obroki naj bodo pestri in ne preobilni. Večkrat na teden jejmo ribe in pusto meso (perutnina, jagnjetina, zajčje meso …), uporabljajmo kakovostne maščobe, kot je oljčno olje, pogosteje jejmo oreške, medtem ko naj bodo rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki in sladice na krožniku...
-
Duševnih motenj še vedno velik del javnosti ne prepoznava kot zdravstveno težavo, pač pa jih enači s psihosocialnimi pritiski ali stresom, so ob svetovnem dnevu duševnega zdravja poudarili strokovnjaki. Ob tem pa po pandemiji covida-19 ugotavljajo več primerov duševnih stisk, zlasti anksioznosti in depresivnih motenj.
Za iskanje učinkovite pomoči morajo ljudje s težavami vedeti, kje jim je na voljo kakšna služba in kaj od posameznih oblik pomoči lahko pričakujejo. Pri nas v sklopu zdravstvenih domov deluje 17 centrov za duševno zdravje odraslih in 18 za otroke in mladostnike, kmalu naj bi jih imele vse regije. Smiselno je poiskati strokovno pomoč, kadar težav sami ali ob pomoči drugih ne morete razrešiti in vas obremenjujejo do te mere, da vidno poslabšujejo razpoloženje in vedenje, posledično pa se slabša vaše vsakodnevno delovanje, odnosi z bližnjimi in kakovost življenja. Pomoč in nasvet lahko poiščete zase ali za svoje bližnje, pri tem ni vedno nujno potrebna napotnica. Lahko pa vas v center napotijo tudi vaš osebni zdravnik, zdravniki specialisti, center za socialno delo ali druge službe.
Podari organ – podari življenje
Darovanje organov je najvišja oblika pomoči sočloveku, saj mu podarimo življenje, poudarjajo na zavodu Slovenija-transplant. Za marsikaterega hudega bolnika je edina rešitev presaditev darovanega organa, če seveda najdejo primernega darovalca v registru domačih darovalcev ali mednarodni mreži izmenjave organov Eurotransplant. Za posmrtno darovanje organov in tkiv za namen zdravljenja se lahko za časa življenja opredeli vsakdo ali pa se z darovanjem strinjajo svojci umrlega.
Izjavo o posmrtnem darovanju lahko vsakdo, starejši od 15 let, podpiše na večini območnih enot Rdečega križa in v nekaterih zdravstvenih zavodih in lekarnah. Seznam je objavljen na spletni strani zavoda Zavoda RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant (http://www.slovenija-transplant.si). Tisti z veljavnim digitalnim potrdilom pa tudi prek portala e-uprava. Morebitni pomisleki o starosti, zdravju in o tem, ali so naši organi sploh primerni za darovanje, so odveč, saj se primernost posameznega organa ali tkiv presoja posamično. Odločitev je zapisana na kartici zdravstvenega zavarovanja, vidi jo lahko le pooblaščena oseba. Na enak način se lahko vsakdo izrecno opredeli proti darovanju.
-
Psihologija
Značaj ali karakter predstavlja skupek osebnostnih potez, načina doživljanja okolice, posamezniku lasten vzorec vstopanja v odnose. Je slika, kakršno kaže zunanjemu svetu tako z vidika doživljanja čustev, govora, nam bližnjih posameznikov in vstopanja v odnose z njimi. Kako pogosto ste za nekoga rekli, da ima močan karakter? Kaj to za vas pomeni?
Na značaj poleg genov vpliva tudi zunanja okolica, ki posameznika zelo oblikuje že v maminem trebuhu, predvsem pa v prvih letih njegovega otroštva. V primerjavi z njim pa je temperament le z geni pridobljen vzorec delovanja, doživljanja in odzivanja na okolico. Okolica in naša razlaga sporočil iz nje sta torej ključni za to, kakšen značaj si bomo oblikovali. In ko govorimo o močnih karakterjih in ljudeh z velikim karakterjem, največkrat laično mislimo na nekoga, ki trdno stoji za svojimi besedami, zna uveljaviti svojo voljo, je odločen pri postavljanju trditev, ki držijo zanj in tudi za druge. Pogosto pa besedno zvezo močan karakter uporabljamo za nekoga, ki vztraja pri svojih stališčih in prepričanjih ne glede na spremembe situacije ter zunanjih okoliščin. Ti ljudje so največkrat vztrajni v dokazovanju svojega »prav« in svojih stališč ne menjajo zelo pogosto. Ali je to tisto, po čemer res hrepenimo in kakršne ljudi si želimo imeti ob sebi?
Slabe skrbi za zobe ni mogoče skriti
Zdravje
Zobozdravniki opažajo, da večina starejših pacientov slabo skrbi za ustno higieno – tako za zobe kot za protetične nadomestke. Nepravilna in neredna nega zelo poslabša ne le videza, temveč tudi zdravje zob in dlesni oziroma funkcionalnost protetičnih izdelkov.
Miselnost, da s staranjem tako ali tako izgubimo zobe, je napačna. Če za zobe in protetične nadomestke, na primer mostičke, zobne vsadke in proteze, pravilno skrbimo, jim zelo podaljšamo življenjsko dobo. Na zdravje celotne ustne votline seveda vplivajo tudi slabe navade (predvsem kajenje), bolezni (recimo sladkorna bolezen), poškodbe in tudi dednost (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni). Na to, kar smo podedovali od svojih prednikov, ne moremo vplivati, lahko pa za zdravje ustne votline veliko naredimo z ustrezno higieno, obiski zobozdravnika, zdravim življenjskim slogom in izogibanjem nevarnim situacijam.
