November je mesec, ko se gotovo ozremo po povsem jesensko-zimski zelenjavi, tj. po zelju in ohrovtu. Vsaj po rdečem zelju.

Ali ste vedeli, da je rdeče zelje vijoličaste barve zaradi antocianov, naravnih barvil iz skupine flavonoidov, ki delujejo proti raku? Flavonoidi so topni v vodi, tudi v potu, zato se prsti med rezanjem rdečega zelja obarvajo. Ta naravna barvila se sproščajo v vodo, juho ali omako, prikupno barvo ohranimo, če v lonec z rdečim zeljem dodamo malce kisline iz vina ali kisa.

Zelje in ohrovt vsebujeta visoke vrednosti vitamina C, zato ju večkrat kot kuhana pojemo kar surova v solati. V eni skodelici je približno polovica dnevnih potreb po vitaminu C. Rdeče zelje vsebuje še veliko drugih vitaminov, med drugim vitamina K, B6, kar koristi za močne kosti. Vseh hranil, tudi mineralov, ima rdeče zelje več kot belo, zato je velika škoda, če ga ne znamo uporabiti drugače kot le dušenega za martinovo. Tako zelje kot tudi ohrovt pa naš obrok obogatita z vlakninami. Večina je netopnih in s tem na okusen način pospešimo svojo prebavo.

V preteklih desetletjih, ko mesa nismo imeli vsak dan na krožniku, je bil fižol zelo cenjena beljakovinska hrana. In pridelali smo ga sami. Bil je zelo poceni, saj je morala mama zamenjati kar pet kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. Danes je fižol okrog osemkrat dražji od sladkorja. Bržkone je prav tako, če upoštevamo, koliko pozitivnega nam dajejo stročnice za zdravje.

Fižol pomlajuje, saj ima veliko nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu. Če jih ni dovolj, se presnovni proces zmanjša, posledica sta nenehna utrujenost in hudo izpadanje las. S kar četrt stoletja dolgimi raziskavami na skupini 16 tisoč moških po vsem svetu so ugotovili, da je fižol v vsakodnevni prehrani kar za 80 odstotkov zmanjšal tveganje za srčna obolenja.

ZDRAVJE

Sodobna medicina in tehnologija sta sposobni rešiti akutni dogodek na srcu, ampak če zdravljenju ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba. Zato so koronarni klubi nenadomestljiva podpora bolnikom in njihovim družinam.

To dejstvo so ob 40. obletnici Koronarnega kluba Ljubljana poudarili tako kardiologi kot bolniki s srčno-žilnimi boleznimi. Vključitev v program kardiovaskularne rehabilitacije namreč podaljša preživetje, zmanjšuje tveganje za zaplete ali vnovični infarkt, predvsem pa izboljša kakovost življenja.

Ognjič (Calendula officinalis) je ena najbolj razširjenih in dobro znanih zdravilnih rastlin z mnogimi blagodejnimi učinki. Ali vas zanima, kako si lahko sami izdelate ognjičevo olje?

Vrtni ognjič je enoletna zdravilna rastlina, ki zraste do približno 60 centimetrov visoko. Izvira iz južne Evrope. Je zelo koristen, saj odganja tudi škodljivce, kot je koloradski hrošč. Prelepi cvetovi rumene do oranžne barve vsebujejo eterična olja, flavonoide, kumarine in triterpenoide, ki so osrednje ognjičeve učinkovine.

Alfred Vogel je s svojim življenjem in odkritji pustil brezčasen pečat. Živel je v nedavni zgodovini našega časa, rodil se je leta 1902. V času brez interneta, mobilnih telefonov in hitrih medijev mu je uspela globalna prepoznavnost, a ne na račun hitre slave. Bil je vplivnež svojega časa, saj mu je uspelo ustvariti več kot prepoznavne izdelke, ki so most med zdravjem in naravo. Že davno je povezoval različne medicine, ljudsko zdravilstvo in modrost ter aktualno znanost.

Poleg naravnih zdravil pa je poudarjal zdrav življenjski slog. In ne samo to. Vse preveč skrbimo le za telesno zdravje, krepiti in negovati pa je treba tudi duha. Ena prijaznejših modrosti pravi, da vam prav nič ne pomaga najbolj zdrava hrana in popoln obrok, če ga ne zaužijete v dobri družbi. Zato so humor, hudomušnost, igrivost ter dobra družba nujno potrebne sestavine dobrega počutja. Narava nas pri zdravju in zdravljenju podpira, vse drugo, vključno z odgovornostjo, pa je v naših rokah.

Gibanje

Počitek med hojo v naravi lahko izkoristite za nekaj vaj, ki vam bodo pomagale obdržati ali povečati gibljivost, ki jo je v zrelejših letih treba še malce bolj negovati kot takrat, ko smo bili mlajši. Elastičnost mišic in vezi ter dobra namazanost sklepov sta pogoja za opravljanje vsakodnevnega gibanja.

Osnovni načeli pri izvajanju vaj sta nežnost gibanja in upoštevanje gibalnih omejitev. Povedano po domače, ne pretiravajte. Sproščeno gibanje in zadovoljstvo ob tem sta osnovna pogoja za kasnejše dobro počutje. Gibanje v zavetju dreves telo in dušo še dodatno okrepi. Zadrževanje v bližini vodnega izvira ali slapa pa le izkoristite za intenzivno predihavanje. Če boste dovolj toplo oblečeni, je priporočljivo v prijetnem naravnem okolju ostati nekaj časa in počivati. Po približno uri takšnega mirnega predihavanja sta duša in telo popolnoma prerojena.

Medijski prispevki pogosto predstavljajo anoreksijo, bulimijo in prisilno prenajedanje, ki so najbolj poznane motnje hranjenja, in izpostavljajo, da se z njimi spopadajo mladostniki in mladi odrasli. V resnici pa se te motnje ne ozirajo na leta – zakaj se torej ne govori in piše tudi o motnjah hranjenja v starosti?

Benjamin Penič, mag. socialnega dela, zaposlen na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, pravi, da jih je v starosti težko prepoznati zaradi pridruženih sprememb, ki jih prinašajo leta. Tudi zato se je kot eden prvih pri nas lotil raziskave motenj hranjenja v tretjem življenjskem obdobju, kar je leta 2014 predstavil v diplomski nalogi. Za raziskavo področja, ki je bilo do tedaj pri nas zapostavljeno, je prejel Prešernovo nagrado. Kasneje se je v to tematiko poglobil še v magistrski nalogi, za katero je bil prav tako nagrajen.