Gibanje

V današnjem izboru vaj so utrinki letošnjih in preteklih vadb ter srečanj revije Vzajemnost od leta 2013 naprej. Naj bodo prikazi vaj spodbuda in vabilo na poletno vadbo in jesensko srečanje v Zadru, istočasno pa tudi spomin na vse vadeče, ki jih ni več med nami in se jim zahvaljujemo za sodelovanje, kajti s svojim zgledom so dokazovali koristnost rednega gibanja.

Na kamenčke ali lesene ploščice napišite številke, ki označujejo zaporedno številko vaje. Preden začnete vaditi, izžrebajte vrstni red vaj, ki jih boste opravili. Na ta način vadba ne bo nikdar ista, učinek pa zaradi vedno znova spremenjenega zaporedja mnogo boljši. Lahko tudi pišete število z lahkoto opravljenih ponovitev vsake vaje in na ta način najlažje spremljate svoj napredek. Pomembno je poudariti, da je največji napredek to, da vadbo izvajate redno in ste ob tem vedno dobre volje.

Razmišljala sem, ali naj sploh uporabim zgornji naslov. Kar vidim, kako marsikateri, še zlasti dekleta in ženske, negodujejo, češ kaj se grem. Časopisi, revije, televizije, socialni mediji in ljudski glas so namreč polni nasvetov, kako ni dobro večerjati. »Nikar ne jejte po šesti zvečer ali ne pijte, opuščajte večerni obrok, ne jejte tega ali onega,« trdijo. No, zadnja trditev ima nekaj resnice v sebi.

Večina znanstvenikov ugotavlja, da je človekov organizem z vidika prehranjevanja naravnan tako, kot so se tradicionalno prehranjevali na podeželju. Razmeroma krepak zajtrk, zmerna dopoldanska malica, izdatnejše kosilo, skromna popoldanska malica in večerja, ki naj zaokroži dan. Ali pregovorno: zjutraj jej kot cesar, opoldne kot meščan in zvečer kot berač. Tako naj bi veljalo za zmerni zemeljski pas, kjer sta tradicionalno prevladovala kmetijstvo, predvsem poljedelstvo, ki je omogočalo takšen način prehranjevanja, le-to pa je bilo tudi vzajemno skladno z dnevno razporeditvijo kmečkih del. In nasprotno, dela so bila razporejena po prehranjevalnih navadah.

Ali vam močno razbija v prsnem košu, ste oslabeli, utrujeni, se slabo počutite, ste zadihani, imate vrtoglavico, vas zbada pri srcu, imate občutek nepojasnjenega strahu, se potite ali ste celo omotični? Morda vam nagaja srce. To so najpogostejši simptomi, ki nakazujejo motnje srčnega ritma ali aritmijo, in če se začnejo pojavljati pogosteje, je treba obiskati zdravnika.

Srčna aritmija je stanje, za katero je značilen nereden ali prehiter ali prepočasen srčni utrip. Zdravo srce udari približno 60- do 100-krat na minuto, kar je pomembno za delovanje celotnega telesa. Vsi organi in tkiva so namreč odvisni od pravilnega delovanja srca, ki telo oskrbuje s krvjo, bogato s kisikom. Veliko ljudi ima blage in kratkotrajne motnje, ki se lahko pojavijo tudi pri zdravih ljudeh ob povečanem psihičnem stresu, telesnem naporu ali pa tudi ob uživanju določene hrane in pijače in se tudi hitro vrnejo v normalen srčni ritem. O bolezenskih motnjah srčnega ritma pa govorimo šele takrat, ko se pojavljajo pogosteje in trajajo dalj časa ter so zelo izrazite. Takrat lahko povzročijo motnje v krvnem obtoku in ogrozijo oskrbo telesa s krvjo.

Rak je med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah. A več kot tretjino primerov raka je mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti, pravijo v Združenju slovenskih organizacij bolnikov z rakom ONKO NET, ki je začelo ozaveščevalno kampanjo za zgodnje odkrivanje raka.

Namenjena je prav vsakemu med nami, saj odgovornost za svoje zdravje nosi vsak posameznik, od našega ravnanja je odvisno, kako hitro zdravniki odkrijejo bolezen. Kampanjo so poimenovali #BREZizgovorov, saj veliko ljudi sicer zazna spremembe na telesu ali v počutju, a jih prezre, češ da bodo že same minile; kriv je stres; saj se bo samo zacelilo; ko se bom spočila, bo bolje; najbrž je kriva prebava; saj to je normalno v mojih letih ... Ko pa težave ne minejo, je pogosto že prepozno. Zato združenja onkoloških bolnikov pozivajo: naučite se prepoznati prve znake najpogostejših rakavih obolenj. Ob opaženi spremembi ali bolečini namesto izgovorov poiščite strokovni posvet.

Vsak drugi odrasli človek iz razvitega sveta, torej tudi iz Slovenije, ima previsok krvni tlak. Običajno dolga leta ne povzroča prav nobenih težav ali bolečin, a v tem času dela škodo srcu, ledvicam, možganom, očesnemu ozadju itd. Dejstvo je, da nezdravljen povišan krvni tlak veča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, ki imajo lahko hude posledice. 

Visok krvni tlak ima vsak drugi posameznik ali posameznica, starejša od 65 let. Zato je poleg toplomera pametno imeti doma tudi merilnik krvnega tlaka in si ga občasno izmeriti. »Če je previsok, je treba k zdravniku, saj sta še posebej pri tej bolezni, ki običajno brez vseh zdravstvenih težav dela škodo v bolnikovem telesu, pomembna zgodnje odkritje in pravočasno zdravljenje,« je začel Rok Lokar, dr. med., specialist splošne medicine, s Klinike Doktor 24 v Ljubljani.

Ali tudi vi komaj čakate sadje, ki v teh dneh dozoreva na vrtovih? Se tudi vi veselite prvih jagod, robidnic, malin, kosmulj in ribeza? Letos nas bo, vsaj tako kaže, narava obdarovala s sadnim obiljem, ki ga bomo gotovo izkoristili in se ga vsekakor do sitega najedli.

Vroče višnje s sladoledom

Za 4 osebe potrebujemo:

400 g svežih višenj

vrečko vaniljevega sladkorja ali žličko vaniljevega ekstrakta

2 žlici sladkorja

žlico jedilnega škroba

1 l vaniljevega sladoleda

Priprava: Za sadno omako v kozici nad šibkim ognjem previdno segrevamo višnje s sladkorjem in vaniljo, da se malce ogrejejo, kožica popoka in se začne izcejati sadni sok. V skodelici pomešamo škrob z 2 žlicama hladne vode, gladko premešamo, nato zmes vlijemo med sadje. Počasi in nad šibkim ognjem višnje v sadni omaki kuhamo 5 minut, v tem času tekočina spremeni barvo iz bele v svetlečo in bistro vijoličasto barvo. Takrat odstavimo, da se sadni kompot ohladi do toplega. V skodelice nalijemo mlačno sadje s tekočino in dodamo kepico sladoleda. Takoj ponudimo.

Prejšnji mesec na stolu, tokrat pa vaje na tleh in še malce težje ter s pomočjo daljšega traka. Vaj se bodo lahko lotili tudi resnejši rekreativci in si z njimi pomagali pri razvoju gibljivosti, moči in koordinacije. Prav tako je sprostitev prijetnejša s pomočjo tega enostavnega pripomočka.

Najprej pa je treba opraviti krajše ogrevanje. Glede na izbiro vaj je priporočljivo, da ob hoji naredite vsaj še nekaj kroženj z boki, rameni, vratom in nekajkrat izmenoma visoko dvignete obe nogi.

Vsem današnjim vajam je treba posvetiti malce več pozornosti, saj elastičen šal ali trak zahteva več prilagajanja med gibanjem. Konkretno to pomeni, da lahko s preveč ali premalo zategnjenim trakom hitro dosežemo neželen učinek. Če pa za vadbo uporabljate močnejši elastični trak, obstaja možnost, da si z njegovo nepravilno uporabo celo škodite.

Oglasi za telekomunikacije nam sporočajo, da so »najmočnejše tiste vezi, ki jih ne vidimo«. Pod te besede se lahko podpišejo tudi marsikateri drugi kreatorji našega vsakdana. Kaj s tem mislimo?

Vplivamo lahko na tisto, kar vidimo, slišimo, čutimo, se zavedamo, da obstaja okrog nas. S stresom se lahko spopademo, če ga čutimo (smo na primer napeti, razdražljivi, nas muči nespečnost, imamo težave s prebavo, srčnim utripom, potenjem …), če ga vidimo (na primer kot previsok račun, razpadli zakon, diagnozo bolezni) ali če ga slišimo (na primer kot pretiran hrup, grobo izrečene besede, žalitev). Če ne vemo, da smo pod stresom, potem se z njim ne bomo ukvarjali in bomo živeli naprej na enak način kot do zdaj. Stres pa nam še naprej povzroča številne preglavice.