Pri letošnjih pomladno-poletnih kombinacijah je pogost bledo rožnat odtenek. Lepo ga lahko kombinirate s črno barvo in cvetličnim grafičnim vzorcem, ki kombinacijo osvežita in naredita elegantno. Ne pozabite na druge modne dodatke, ki lepo zaokrožijo vašo podobo.

Letos so modne širše tričetrtinske hlače, če pa imajo velik cvetlični vzorec, pa še toliko bolj. Naravni materiali, kot so bombaž, viskoza in lan, so čudoviti za nošenje v poletnih mesecih in nič zato, če se malo mečkajo. Pletenine, kot sta viskozni in bombažni džersi z nekaj elastana, pa so prav tako nepogrešljive, hkrati pa enostavne za vzdrževanje. 

Naravno surovo mleko zdravih krav, ovc, koz, kobil ali oslic, ki se pasejo, je idealna hrana. Vsebuje vsa hranila, pomembna za življenje, in to v pravilnem medsebojnem razmerju. Skoraj ni diete, v katero ga ne bi mogli vključiti.

Kakovost mleka in postopek izdelave določata kakovost in hranilno vrednost sirov. Ti so koncentrat visokovrednih mlečnih beljakovin, ki jih je od 20 do 35 odstotkov, največ v obliki kazeina; ta ima biološko vrednost od 80 do 85 odstotkov. Kazein se med izdelavo in zorenjem sira razgradi na aminokisline, ki jih telo lažje, hitreje in še temeljitejše izkoristi. Poveča se razpoložljivost lizina, z zorenjem se povečajo tudi količine drugih aminokislin, zlasti asparaginske in glutaminske kisline; to pospeši izločanje želodčnih sokov in okrepi prebavo.

Ko je po možganski kapi za demenco zbolela moja mama, o tej bolezni starejših ljudi, čeprav lahko zbolijo tudi mlajši, pri nas še niso veliko vedeli in še veliko manj govorili. O njej tudi splošni zdravniki niso veliko vedeli, saj so demenco uvrstili v program medicinske fakultete šele leta 2000. Tako sem skupaj z mamo dolgo tavala v temi in nekaj časa celo naivno upala, da bo nekoč ozdravela in da bo spet takšna, kot je bila …

Tega seveda nisem dočakala, saj je demenca kronična in napredujoča bolezen. Zanjo znanost žal še ni iznašla zdravila, čeprav je bolnikov vsak dan več. Pravzaprav na trgu ni novega zdravila zoper demenco že od leta 2004. Tista, ki so, pa napredovanje demence le za kakšno leto ustavijo in blažijo predvsem stranke učinke bolezni: nemir, nespečnost, blodnjavost itd.

Otekle in boleče noge ter občutek težkih in utrujenih nog so lahko znaki venskega popuščanja, ki je resna bolezen. Če jo pravočasno prepoznate, lahko preprečite nastanek kroničnih težav.

Ob koncu dneva ali že po daljšem stanju se v nogah ustvari pritisk, ki nastane zaradi zastale krvi, ta se namreč zaradi venskega popuščanja ne more optimalno prečrpati navzgor proti srcu. Kako si lahko pomagate? Če noge sede ali leže dvignete nad višino srca, olajšate pretok venozne krvi proti srcu, zaradi česar se zmanjšajo utrujenost, občutek teže in oteklih nog. Tudi hlad prija venam, ker jih krči. Prhanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven, zmanjšuje občutek težkih nog ter omili bolečino. S hladno vodo se je treba začeti prhati pri gležnjih in se nato približno minuto do dve postopno prhati navzgor proti stegnom.

Kožni raki spadajo med najpogostejše rake, na srečo jih lahko uspešno zdravimo, a le, če jih dovolj zgodaj odkrijemo. Zato bodite pozorni na spremenjena znamenja na koži ali pa na majhne rane, ki se ne zacelijo, sploh če se pojavijo na delih telesa, ki so izpostavljeni soncu.

Sumljiva so zlasti pigmentna znamenja, ki so nesimetrična in nepravilne oblike z nepravilnimi in zabrisanimi robovi, neenakomerno obarvana ali večbarvna (od črne do rjave ali rožnate barve), večja od šest milimetrov in dvignjena nad raven kože. Bodite pozorni na tiste, ki srbijo ali so na otip hrapava oziroma luskasta. Za odkrivanje sprememb na koži je zelo pomembno redno samopregledovanje. Najbolje je, da ga opravite vsaj enkrat na mesec, po prhanju ali pred preoblačenjem.  Tako boste najhitreje opazili vsako spremembo. Še bolje je, da vam pri pregledovanju znamenj pomaga kateri od družinskih članov, saj bo lažje opazil spremenjena znamenja na hrbtu ali zadnjem delu nog.

Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja poudarjajo, da vročinski vali, ki so ena izmed posledic globalnega segrevanja, po vsem svetu vplivajo na povečano število prezgodnjih smrti in sprejemov v bolnišnice. Zadnji najbolj vroči poletji v Evropi sta bili leta 2018 in lani. Stroka ocenjuje, da bo dni s temperaturo nad 30 stopinjami vedno več, zato je koristno vedeti, kako ravnati ob povečani toplotni obremenitvi.

Vročinski vali so pomembno vplivali na zdravje ljudi po vsej Evropi, in sicer zlasti med starejšimi in v mestih zaradi učinka mesta kot toplotnega otoka, ugotavljajo na NIJZ. Slovenija ni izjema, zato ne smemo preslišati opozoril strokovnjakov, kako ravnati ob poletni vročini. »Pri najobčutljivejših skupinah ljudi (kronični bolniki, dojenčki in starejša populacija) do toplotne obremenitve pride, ko temperatura zraka preseže 25 °C,« so zapisali na Agenciji RS za okolje v Oceni podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. »Ko temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, postanejo temperaturne razmere obremenjujoče za vso populacijo, ne le za najobčutljivejše skupine. Tudi kazalnik števila vročih dni kaže na postopno povečevanje števila takih dni.«