-
Demenca je ena od bolezni, ki se je še vedno drži stigma, čeprav po vsem svetu najhitreje narašča prav število oseb z demenco. Po mnenju družinskih zdravnikov pri nas ni širše družine, kamor še ne bi vstopila. Še vedno pa veliko ljudi nima diagnoze, zaradi česar ne morejo dostopati do zdravljenja, prav tako imajo premalo podpore družine, saj kar 90 odstotkov bolnikov z demenco živi v domačem okolju.
Za preprečevanje stigme in večjo ozaveščenost o demenci združenje Spominčica širi mrežo demenci prijaznih točk v javnih ustanovah (lekarnah, bankah, poštnih poslovalnicah, knjižnicah, trgovinah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše občane, upravnih enotah, centrih za socialno delo, gasilskih in policijskih postajah …). V petih letih so jih ustanovili že 400. Na točkah lahko bolniki in svojci dobijo informacije o različnih storitvah ter pomoč, če jo potrebujejo.
-
Skoraj ga ni med nami, ki se ne bi vsaj enkrat v življenju srečal z bolečinami v križu, okorelimi in slabo gibljivimi sklepi in bolečimi mišicami. Poleg premalo dejavnega življenja, dolgotrajnega sedenja in nepravilne drže telesa ter povečane telesne teže so najpogostejši krivec za te težave degenerativne spremembe, ki povzročajo propadanje sklepov, organov in tkiv.
Staranje vpliva na obrabo hrustanca, kar nam otežuje gibanje in povzroča bolečine. Največkrat jih občutimo v križu, vratu, kolkih, kolenih, pravzaprav pa lahko boli vsak sklep. Blage sklepne bolečine večinoma minejo same od sebe, še posebej, če se izogibamo določenim gibom, ki jih povečujejo. Včasih pomaga že previdno razgibavanje otrdelih sklepov ali topli obkladki, na primer pri artrozi.
Ljudski zdravnik in brezčasni vplivnež
Alfred Vogel je s svojim življenjem in odkritji pustil brezčasen pečat. Živel je v nedavni zgodovini našega časa, rodil se je leta 1902. V času brez interneta, mobilnih telefonov in hitrih medijev mu je uspela globalna prepoznavnost, a ne na račun hitre slave. Bil je vplivnež svojega časa, saj mu je uspelo ustvariti več kot prepoznavne izdelke, ki so most med zdravjem in naravo. Že davno je povezoval različne medicine, ljudsko zdravilstvo in modrost ter aktualno znanost.
Poleg naravnih zdravil pa je poudarjal zdrav življenjski slog. In ne samo to. Vse preveč skrbimo le za telesno zdravje, krepiti in negovati pa je treba tudi duha. Ena prijaznejših modrosti pravi, da vam prav nič ne pomaga najbolj zdrava hrana in popoln obrok, če ga ne zaužijete v dobri družbi. Zato so humor, hudomušnost, igrivost ter dobra družba nujno potrebne sestavine dobrega počutja. Narava nas pri zdravju in zdravljenju podpira, vse drugo, vključno z odgovornostjo, pa je v naših rokah.
-
Gibanje
Počitek med hojo v naravi lahko izkoristite za nekaj vaj, ki vam bodo pomagale obdržati ali povečati gibljivost, ki jo je v zrelejših letih treba še malce bolj negovati kot takrat, ko smo bili mlajši. Elastičnost mišic in vezi ter dobra namazanost sklepov sta pogoja za opravljanje vsakodnevnega gibanja.
Osnovni načeli pri izvajanju vaj sta nežnost gibanja in upoštevanje gibalnih omejitev. Povedano po domače, ne pretiravajte. Sproščeno gibanje in zadovoljstvo ob tem sta osnovna pogoja za kasnejše dobro počutje. Gibanje v zavetju dreves telo in dušo še dodatno okrepi. Zadrževanje v bližini vodnega izvira ali slapa pa le izkoristite za intenzivno predihavanje. Če boste dovolj toplo oblečeni, je priporočljivo v prijetnem naravnem okolju ostati nekaj časa in počivati. Po približno uri takšnega mirnega predihavanja sta duša in telo popolnoma prerojena.
Motnje hranjenja v starosti še vedno tabu
Medijski prispevki pogosto predstavljajo anoreksijo, bulimijo in prisilno prenajedanje, ki so najbolj poznane motnje hranjenja, in izpostavljajo, da se z njimi spopadajo mladostniki in mladi odrasli. V resnici pa se te motnje ne ozirajo na leta – zakaj se torej ne govori in piše tudi o motnjah hranjenja v starosti?
Benjamin Penič, mag. socialnega dela, zaposlen na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, pravi, da jih je v starosti težko prepoznati zaradi pridruženih sprememb, ki jih prinašajo leta. Tudi zato se je kot eden prvih pri nas lotil raziskave motenj hranjenja v tretjem življenjskem obdobju, kar je leta 2014 predstavil v diplomski nalogi. Za raziskavo področja, ki je bilo do tedaj pri nas zapostavljeno, je prejel Prešernovo nagrado. Kasneje se je v to tematiko poglobil še v magistrski nalogi, za katero je bil prav tako nagrajen.
-
Prehrana
S hladnejšimi dnevi, pordelimi listi na drevesih in prvimi kostanji se na jedilnike vrne tudi več mesnih jedi. Te nas ogrejejo povsem drugače kot ribe poleti, ki dajejo občutek hladu. Meso navadno v loncu povežemo tudi s krepkejšimi začimbami, ki prav tako grejejo, mesno jed odišavijo in jo naredijo lažje prebavljivo.
Ne bojte se začimb in jih pri kuhi uporabljajte v večjih količinah. Namesto perutnine, svinjine in govedine poskusite kdaj drobovino in še kakšen manj cenjen kos mesa.
Koristni napotki:
-
Vitamin B12 in folna kislina podpirata normalno delovanje živčnega sistema in prispevata k normalnim psihološkim funkcijam in kognitivnim sposobnostim, kot so spomin, koncentracija, učenje in razmišljanje.
Folna kislina (vitamin B9) ima pomembno vlogo pri rasti in presnovi celic, vitamin B12 pa skrbi za delovanje možganov in sintezo DNK. Pomembna je kombinacija obeh, saj vitamin B12 vpliva na delovanje folne kisline (folata). Če v telesu primanjkuje tega vitamina, ostaja folat neaktiven in ne more sodelovati pri bioloških procesih v telesu. Vitamin B12 in folna kislina uravnavata pretvorbo homocisteina. Ob njunem pomanjkanju se homocistein kopiči v krvnem obtoku in škodljivo vpliva na receptorje centralnega živčnega sistema, kar vodi do različnih zapletov.
Magnezij je pomemben za naše srce
Magnezij v našem telesu sodeluje pri številnih življenjsko pomembnih procesih, med drugim je zelo pomemben za delovanje srca.
Pomanjkanje tega minerala lahko vpliva na razvoj srčne aritmije, saj na naraven način uravnava kalcij, s tem pa uravnava tudi delovanje srca. Kalcij je namreč odgovoren za spodbujanje srčne mišice, magnezij pa skrbi za njeno sproščanje. Skupaj s kalcijem skrbi, da se živčni impulzi nemoteno prenašajo. Zato ni presenetljivo, da obstaja povezava med pomanjkanjem magnezija in srčno aritmijo. Če ga je premalo, ne more priti do znižanja dražljaja mišičnih celic. Posledice so lahko motnje v delovanju srca, kot je srčna aritmija, ki se lahko kaže kot hitro bitje srca (tahikardija), preskakovanje srca (prezgodnji utripi) ali kot popolnoma nepravilen srčni ritem (motnje srčnega utripa). Pri motnjah zaradi srčne aritmije je priporočljivo dodatno jemanje magnezija.
-
Moda
Osebe s prekomerno težo imajo pogosto težave pri oblačenju. Izbira oblačil prave velikosti in odlične kakovosti je izredno pomembna, terja pa nekaj poznavanja materialov in krojev.
V pomoč naj vam bo nekaj osnovnih napotkov:
• Bodite realni glede postave, ko se pogledate v ogledalo.
• Oblačila ne smejo biti pretesna, saj tako še dodatno poudarite obline.
• Linije morajo biti enostavne, modeli brez nepotrebnega volumna.
• Ključ do skladnejšega videza je izbor mehke, padajoče tkanine, ki ne širi dodatno vaše silhuete.
Priporočila za covidne bolnike
ZDRAVJE
Čeprav Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ocenjuje, da smo na dobri poti h končanju pandemije covida-19, obenem poziva vse države, naj nadaljujejo s testiranjem na okužbe z novim koronavirusom in predvsem s cepljenjem proti covidu-19.
Strokovnjaki WHO so izdali nova priporočila covidnim bolnikom, ki se zdravijo doma. Svetujejo, da so ti bolniki pod zdravniškim nadzorom. Družinski člani pa morajo poskrbeti za njihovo izolacijo, da se ne bodo okužili tudi drugi člani družine. Upoštevati velja še naslednje:
