Le peščica na zdravljenje v tujino
Čeprav imamo že dobrih osem let tudi državljani Slovenije na podlagi evropskega pravnega reda možnost zdravljenja v državah Evropske unije na stroške zdravstvene blagajne, se za to odloči zelo malo ljudi. Če že, se najpogosteje odpravimo na Hrvaško. Vendar nismo nobena izjema, saj zdravstveno storitev v tujini poišče tudi zanemarljivo število prebivalcev drugih evropskih držav.
Najprej moramo vedeti, da so pravice iz Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki je pri nas v veljavi od decembra 2013, nekaj povsem drugega kot pravice, ki jih imamo pri zdravljenju v tujini na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Z njo lahko uveljavljamo le nujne in potrebne zdravstvene storitve med začasnim bivanjem v tujini, na primer med dopustom.
-
ZDRAVJE
Zgaga je gotovo ena izmed najpogostejših težav ljudi v razvitih državah, kjer je veliko hrane, včasih tudi preveč. Sicer imajo težave z zgago v glavnem ljudje s prekomerno težo, tudi veliko nosečnic, predvsem v drugi polovici nosečnosti, povzročajo jo nekatera živila in pijače ali določena zdravila.
In kako vemo, da imamo zgago? »Gre za neprijeten pekoč občutek za prsnico in neprijetno spahovanje hrane, ko se, kar smo zaužili, brez bruhanja vrne nazaj v usta,« enostavno pojasni višji svetnik prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., internist gastroenterolog, ki vodi Klinični oddelek za gastroenterologijo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. »Ta neprijetna nadloga, ki jo pogosto spremljajo še bolečine v prsih, in to predvsem takrat, ko ležemo ali se pripognemo, občasno tare približno tretjino našega prebivalstva, desetino pa kar vsak dan.« Najpogostejši znaki zgage so pekoča bolečina za prsnico, vračanje hrane v ustno votlino, moteč občutek v zgornjem delu trebuha, spahovanje, bruhanje, slab zadah, grenak okus in tudi razjede v ustih.
-
Na spletu najdemo veliko kuharskih idej, vendar večina ni vredna počenega groša. Spomnim se nič kaj prida ideje, da lahko toast popečemo z likalnikom, še manj uporabna je ideja, da lahko iz odtajanega sladoleda in malo moke ter pecilnega praška spečemo okusne mafine. A vseeno sem našla tri preizkušene trike, ki vam lahko pridejo prav.
Banana + jajce = palačinka
Za osem ameriških palačink potrebujemo banano in jajce.
Priprava: Banano z vilicami pretlačimo v kašo. Posebej stepemo jajce, nato vmešamo bananino kašo. V ponvi segrejemo maščobo in spečemo male, a debelejše (ameriške) palačinke. Postrežemo z medom, sladkornim sirupom, čokoladnim oblivom ali raztopljenim arašidovim maslom.
Kot krepimo mišice, krepimo tudi intuicijo
Obdani smo z informacijami, ki so si lahko diametralno nasprotujoče, čeprav jih podajajo strokovnjaki celo z istega področja, ter svoje teze podkrepijo z jasnimi in strokovno neoporečnimi dokazi, osnovanimi na znanstvenih dejstvih. Lahko se kar izgubimo v morju teorij, ki jim večkrat ne moremo določiti istih smernic, na primer o tem, kako vzgajati otroka, kako se prehranjevati, kako ohraniti zdravje, kako se spopasti z boleznijo, kako biti srečen …
Kako se potem odločimo, komu verjeti in po katerih navodilih živeti. Postopamo različno – pomembno nam je, kdo od strokovnjakov je bolj znan, katero informacijo večkrat slišimo ali o njej beremo (saj poznamo misel, da tudi laž za nas postane resnica, če jo dovolj dolgo poslušamo), kaj menijo moji najbližji, katera resnica od mene ne zahteva korenitih sprememb življenja, ali mi sledenje določenim naukom prinaša denar, ugled, status … Če imamo lastno izkušnjo, nam je lažje. Ta nas največkrat prepriča, da ji povsem verjamemo tudi v prihodnje, čeprav se okoliščine dogodkov spremenijo.
Vezi z babicami, dedki in vnuki
Zadnjič me je novica o trinajstletni deklici, ki je naredila samomor, hudo pretresla. Kako bo družina preživela to nesrečo? Ali bi jo jaz preživela, sem se vprašala. Pomislila sem na svojih pet vnukov. Ali jih poznam dovolj, bi zaznala njihovo stisko, bi jim znala pomagati? Ali bi znala pomagati svojim hčeram, če bi se jim zgodila ta grozna nesreča?
Strokovnjaki ugotavljajo, da so predznaki grozečega samomora pri mladostnikih hitre spremembe razpoloženja, spremenjeno obnašanje, socialna samoizolacija, depresivno obnašanje, zloraba drog, poskusi samomora. Samomor pri mladostnikih je povezan z duševno boleznijo, ki še ni prepoznana, s težavami, ki jim otrok ni kos (težave z vrstniki, prve ljubezenske izkušnje ...), s težavami v družini, ki jih ne zna in ne more razrešiti.
-
Prvi pomladanski mesec bomo obogatili z vajami, ki so logično nadaljevanje programa prvih dveh mesecev, ki je bil namenjen ohranitvi gibljivosti stopal in nog. Zdaj je nastopil čas, da se poigramo z ravnotežjem in močjo celega telesa. Izkušnje potrjujejo, da se z igrivostjo, lahkotnostjo, zbranostjo in dobro voljo napredek zelo hitro pokaže.
Hoji za ogrevanje lahko dodate vaje iz februarske številke. Tako boste pospešenemu dihanju in srčnemu utripu dodali še kanček boljše gibljivosti hrbtenice in izdatnejši predklon za lažje nadaljevanje danes predstavljenih vaj. Predlagam, da vsako vajo za ogrevanje naredite tolikokrat, da začutite njen vpliv na telo, kar pomeni lahkotnejše gibanje. Prvim trem vajam naj se odrečejo ljudje s težavami z gležnji, koleni in kolki ter se izdatno posvetijo le četrti vaji.
Zvišan krvni tlak ogroža zdravje
Zvišanemu krvnemu tlaku pogosto ne posvečamo dovolj pozornosti, saj so simptomi zelo neizraziti. Prav to pa je ena od glavnih nevarnosti in razlog, da previsok krvni tlak imenujejo tudi tihi ubijalec.
Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) je zelo pogost, pojavlja se skoraj pri polovici odraslih prebivalcev Slovenije. Ker v nasprotju z drugimi boleznimi sprva ne povzroča težav, se ga bolniki niti ne zavedajo. Občasni blagi simptomi so glavobol (predvsem v zatilju in zjutraj), vrtoglavica, utrujenost, razbijanje srca, slabo spanje, zvonjenje v ušesih, krvavitve iz nosu in tiščanje v prsnem košu. Dejavniki za razvoj arterijske hipertenzije, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, stres in kajenje.
Polnovredni kruh je bolj zdrav
Človek je do kruha vedno gojil spoštovanje, saj je že tisočletja simbol življenja. Zato številni narodi poznajo pravo obredje pri peki in uživanju kruha. Že same vonjave ob peki dajejo občutek slovesnosti. Pomembno pa je, katero moko uporabimo, da bo kruh tudi zdrav.
Kruh je izpričano star več kot 7000 let, najbrž so ga pekli že veliko prej. Stari Rimljani so že poznali pekarsko obrt in tudi vedeli, kolikšen je pomen kruha za človekovo prehrano in zdravje. Indijanska plemena, Arabci, Berberi, afriška plemena in azijska ljudstva so že dolga stoletja uporabljali mešanice žit, od pšenice do rži, tudi ko še niso poznali kvašenega kruha. Prvi kvašeni kruh so mesili Egipčani, Rimljani pa so kruh že razlikovali po vrstah, oblikah in dodatkih. Posipali so ga z makovimi semeni, poprom in zelišči, lovorjem, kumino in mandlji. V kruh so dodajali tudi rozine, peteršilj, koper ... in ga oblikovali v hlebce ali zavite prstane in kite.
-
Parodontoza ali vnetje obzobnih tkiv je bolezen, ki je močno razširjena in se razvija počasi. Bolezni, ki prizadenejo ustno votlino, pa močno ogrožajo tudi naše splošno zdravje.
Pri vnetju dlesni (gingivitisu) oteče in pordeči okolica zoba, ki je nagnjena h krvavenju. Glavni vzrok bolezni dlesni je pomanjkljiva oziroma nepravilna ustna higiena, zaradi katere se na zobeh kopičijo zobne obloge. V njih se naseljujejo bakterije, ki s svojimi izločki spodbujajo vnetni odgovor organizma. Otekle in krvave dlesni so zgodnji znaki, da so dlesni okužene z bakterijami, kar lahko vodi v parodontozo. Takrat se vnetje razširi tudi na druga obzobna tkiva. Nastajajo žepki, v katerih so dobri pogoji za razmnoževanje bakterij. Posledica je, da začne podporno tkivo razpadati, kar zajame tudi kost. Na začetku simptomov parodontoze velikokrat sploh ne opazimo, kasneje pa razgradnja kosti vpliva na majavost in izgubo zob. Zgodnji znaki so: krvavitev dlesni med ščetkanjem, pordele in zatečene dlesni, odstopanje zob od dlesni (videz daljših zob), nastajanje špranj med zobmi, spremenjen ugriz, zadah in slab okus v ustih.
Nasveti za boj z mišično napetostjo in bolečino
Tudi če pustimo različna bolezenska stanja ob strani, je vzrokov za neprijetno napetost in bolečine v mišicah lahko zelo veliko. Psihična preobremenitev, stres, prekomerna telesna dejavnost (ne nujno športna, sem spada tudi napornejše fizično delo in več gibanja, ki je značilno za prehod v spomladanski čas), ponavljajoči se gibi, predolgo vztrajanje telesa v prisiljeni drži ali v mirovanju zaradi zdravstvenih težav je le nekaj najpogostejših vzrokov.
V telesu ob tem občutimo zategnjenost ali okorelost, ki se stopnjuje do resnih bolečin v mišicah, hrbtu, ramenskem obroču. Pripravili smo pet napotkov, kaj lahko sami storite, da se boste v takih situacijah počutili bolje v svojem telesu.