Za pustni čas velja, da smo mastni okrog ust, pustne dobrote se namreč kopljejo v masti. A po pustnem preobilju pride streznitev v obliki posta. Narava je sama poskrbela, ljudje pa so že zdavnaj izkustveno spoznali, katera živila pri tem lahko pomagajo.

Korenček je dober vse dni v letu. Poleti osvežuje, jeseni in pozimi krepi imunsko odpornost, spomladi prebuja in prenavlja telo. Korenje je bogastvo zaščitnih karotenoidnih in flavonoidnih snovi, mineralov in vitaminov. Največ je betakarotena; iz njega v skladu s potrebami v telesu nastaja vitamin A. V korenčku so skoraj vsi vitamini skupine B, zlasti veliko je B5 in B6, pa nekaj vitaminov C in K. Izrednega pomena je poleg vitamina A še vitamin E, ki je nujen za rast, mladost in plodnost in je prav tako v korenju. Med minerali je razmeroma veliko kalcija, železa, nekaj fosforja, natrija, silicija, selena, magnezija, arzena, mangana, žvepla, bakra in celo broma, folna kislina pa skrbi za dobro voljo.

Epilepsija se pri starejših ljudeh po pogostosti uvršča takoj za demenco in možgansko kapjo. Ker se življenjska doba daljša, je pričakovati, da se bo število ljudi s to boleznijo še povečalo. V veliki večini jo je mogoče uspešno nadzorovati z zdravili, pogosto – odvisno od vzroka – pa tudi povsem pozdraviti.

Ta bolezen prizadene približno odstotek prebivalstva; imelo naj bi jo šest milijonov Evropejcev in po ocenah naših strokovnjakov približno 20.000 prebivalcev Slovenije. Natančnih podatkov ni, saj nimamo registra oseb z epilepsijo. Bolezen ne izbira, doleti lahko kogar koli in kadar koli ne glede na raso, socialni status, spol ali starost, sta pa večja vrhova pojavljanja v otroški in mladostniški dobi (polovica primerov že do 18. leta starosti) ter po 65. letu starosti. Po besedah dr. Natalije Krajnc, dr. med., specialistke pediatrije in otroške nevrologije, predsednice Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, pri nas vsako leto na novo zboli več sto ljudi, od teh je po oceni četrtina starejših od 65 let.

MODA

Trenirke, kot po domače imenujemo oblačila za prosti čas, niso obvezen del garderobe samo za športnike, temveč tudi za aktivnejše preživljanje prostega časa v telovadnicah, zdraviliščih, oblečemo jo za druženje s prijatelji v naravi ali sprehajanje domačih ljubljenčkov ali pač takrat, ko se želimo počutiti udobno.

Trgovine so polne oblačil v pomladnih barvnih odtenkih in kar vabijo po osvežitvi in poživitvi sivih zimskih dni. Če so oblačila za prosti čas izdelana iz kakovostnih materialov in v kroju, ki vam kar najbolje pristaja, jih lahko sestavite v simpatične kombinacije. Čeprav so zelo namensko izdelana (glede na zračenje, vzdrževanje, obrabe, razteznost materiala), lahko za skoraj vsako dejavnost najdete ustrezno različico, ki ustreza določeni dejavnosti.

Kolagen predstavlja eno izmed pomembnejših beljakovin v telesu. Skrbi za elastičnost kože, upočasnjuje njeno staranje, izsušenost in odpravlja kožne nepravilnosti, pomemben je tudi za lase, sklepe, kite, vezi in mišice.

Kolagen je beljakovina, ki v človeškem telesu deluje kot lepilo, ki veže tkiva. Najdemo ga povsod, še posebej veliko pa ga je v koži, sklepih, vezeh, prebavilih in kosteh. Kolagen pomaga obdržati vlago in elastičnost kože ter tako zmanjšuje videz gubic, mlahave kože in celulita. Preprečuje poškodbe lasnih mešičkov in tako zaustavlja izpadanje las, hkrati pa pospešuje njihovo rast. Pomaga ohranjati mišično maso, ki je zelo pomembna za ohranjanje optimalne telesne teže in varno gibanje.

Ali ste med tistimi, ki jih pogosto tišči na malo potrebo? Greste na vodo tudi dvajsetkrat na dan in še nekajkrat ponoči, čeprav pred spanjem ne pijete? Potem zaradi nočnega uriniranja slabo spite in ste zato čez dan pogosto utrujeni. Ali se vam tudi dogaja, da vam ob kašljanju, kihanju ali naporu nenadzorovano uide seč ali vam ne uspe priti do stranišča pravi čas? Z obema nadlogama, vsako zase ali obema skupaj, se spopadajo tako ženske kot moški, predvsem tisti po 65. letu.

Malo je motenj, ki bi se ljudem zdele tako zelo neprijetne, kot so težave z obvladovanjem mehurja, ki se jim strokovno reče urinska inkontinenca. »Ker se mnogim ljudem zdijo opisane težave neprijetne, celo sramotne, še vedno le redki zberejo pogum, da o inkontinenci spregovorijo s svojim osebnim zdravnikom, ginekologom ali urologom. »Se pa stanje v zadnjem času spreminja. Vedno več govorimo o uhajanju urina in vedno več žensk, ki so naše glavne pacientke, je zadovoljnih z rezultati zdravljenja,« je začela Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in ustanoviteljica medicinskega centra Kalliste.

Hočeš nočeš pozimi potrebujemo nekoliko bogatejšo hrano, ki nas malo bolj nasiti in nam da tudi več kalorij, predvsem pa nas ogreje.

Med živila, ki grejejo telo, uvrščamo večino zimske zelenjave, na primer repo, zelje, kolerabo, oreške, semena in številne krepke začimbe. Pravzaprav je zelo enostavno in praviloma zmore vsak slediti naravnemu toku letnih časov in z njim povezanega prehranjevanja. Čeprav obožujem paradižnikovo solato, mi na kraj pameti ne pade, da bi si jo privoščila v tem zimskem mesecu. In čeprav obožujem kislo zelje ali kislo repo pozimi, si ne morem predstavljati, da bi ju uvrstila na jedilnik v vročem juliju.