… vsakemu dnevu posebej in danes tudi novemu letu, in to kar v postelji, še preden stopimo na noge. Prikazane vaje so univerzalne in lahke ter spadajo v sklop tistih vaj, ki ne poznajo starosti. Priporočam jih vsem tistim, ki lahko z nogami vsaj malo migajo. Spadajo med vaje za ogrevanje, ki je še posebej pomembno za starejše, poškodovane in bolne. Za spodbudo naj povem, da nanje prisegajo tudi profesionalni športniki.

Zelo priporočljivo bi bilo, da bi opisane vaje začeli delati ljudje vseh starosti s povečano telesno težo in preventivno predvsem tisti, ki so se »prisilno upočasnili in ustavili« na enem mestu. Le-tem »ukazujem« tudi intenzivnejše sprehode v naravi. Razlogi za ta »ukaz« so v razbremenjevanju in aktiviranju obtočnega sistema in s tem celotnega organizma.

Legenda pravi, da je sir verjetno nastal tako, da so pred tisočletji popotniki mleko s seboj nosili v mehih, narejenih iz živalskih želodcev. Pri tem so encimi želodčnega tkiva prehajali v mleko, ki se je sesirilo. Nastala je okusna trda gmota, ki je bila obstojnejša od mleka.

Stari zapisi pravijo, da so bili prvi siri precej grenki in slani, podobni grškemu siru feta. Bolj organizirano so se izdelave sira lotili v 11. in 12. stoletju, in sicer predvsem v Franciji, Italiji in Švici. Tudi pri nas je sirarska tradicija bogata. Pred dobrimi 30 leti sta se v Gorenji vasi v Poljanski dolini sirarstvu posvetila Žužana in Milan Pustotnik.

Zdravniki ugotavljajo, enako pa kažejo tudi svetovne raziskave, da moški slabše skrbijo za svoje zdravje in težko priznajo, da je z njimi morda kaj narobe. Tudi ob izrazitih težavah, kot so dolgotrajen kašelj, pogosto uriniranje in motnje erekcije, odlašajo z obiskom zdravnika. Pogosto jih k temu spodbudijo šele njihove partnerke.

Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena zlasti pri zdravljenju rakavih obolenj. Pri moških so najpogostejši pljučni in kožni rak ter rak debelega črevesja, redkeje jih ogrožata rak sečnega mehurja ter rak penisa ali mod, na prvem mestu pa je pri moških v Sloveniji in tudi v Evropi rak prostate. Naši zdravniki na novo odkrijejo okoli 1600 primerov na leto, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem, poleg tega pa je število vsako leto za dva odstotka višje. Približno 400 moških pri nas vsako leto umre zaradi raka prostate.

Je trenutek, ki si ga utrgamo in se mu ne moremo upreti, saj obljublja svojevrsten užitek. Nekaj majhnega, drobnega, sploh ne pravi obrok. Ne več kosilo in gotovo še ne večerja. Nekaj vmes in ravno zato tako privlačen. Ali pridete na čaj ali kavo?

Obožujem star porcelan in lične skodelice, ki jih najdem na bolšjem sejmu. Zadnje čase se brzdam in jih le še opazujem, ker zanje preprosto nimam več prostora v omari. Pa tam niso le za okras. Pred leti sem se odločila, da bodo postale del trenutkov, ko si privoščimo nekaj prazničnega glamurja, ko se pocrkljamo. In to je skoraj vsako nedeljo, pogosto pa še kdaj med tednom in vsekakor v zadnjem mesecu leta, ko si privoščimo več. Ali ko povabimo goste.

 Ustvarjalnica

Star pregovor pravi, da ni pomembno le imeti, pomembno je tudi znati. Znati odsluženim ali nerabljenim rečem nadeti novo podobo postaja v svetu vse bolj priljubljen trend. Recikliranje oziroma preoblikovanje je odlična sprostitev za dušo, ki nam in našemu okolju pričara sveže optimistične zgodbe. Občutek, da smo za skoraj nič denarja ustvarili všečen izdelek, pa je seveda neprecenljiv.

Idejo za okrasitev prazničnega drevesca mi je ponudilo zimsko drevo z golimi zasneženimi vejami. Ob spodbudi domišljije in božičnih okraskih na njem v pričakovanju pomladi zacvetijo rože, zažvrgolijo ptički, nežno zafrfotajo metulji ...

Pravimo jim tudi zlata žila, saj je ta bolezen v preteklosti pestila zlasti premožne ljudi. Danes, ko nas slog življenja sili v sedeče delo in pogosto v nezdravo, neredno prehranjevanje, kar neredko vodi v zaprtje, je težav zaradi hemoroidov zelo veliko. Večinoma zbolevajo odrasli med 45. in 65. letom.

Za odgovore na vprašanja o težavah, ki pestijo več ljudi, kot se morda zdi na prvi pogled (saj tega ne obešamo na veliki zvon), smo prosili Gregorja Kunsta, dr. med., predstojnika Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Sivenje las je normalen proces, ki ga ni mogoče zaustaviti, tako kot ne moremo zaustaviti staranja. Tako kot se nekateri ljudje starajo počasneje in enakomerno, tako je tudi z lasmi. Nekateri dobijo prve sive lase že zelo zgodaj, celo pred tridesetim letom, drugi pozneje, a v starosti od 45 do 65 let ima več kot tri četrtine ljudi že sive lase.

Lasni mešički z leti proizvajajo vse manj melanina, to je pigmenta, ki obarva lase, in zato zraste siv las, ki pa ima tudi drugačno teksturo. Sivi lasje so bolj suhi, hrapavi in grobi, so trdi, žimasti, neubogljivi in tudi različnih odtenkov, nekateri so povsem beli, drugi rahlo rumenkasti ali pepelnati, nekateri z rahlo modrikastim odtenkom. Sivimo postopno, najprej opazimo srebrnino med lasmi nad čelom in na sencah, moški praviloma prej kot ženske. Do tiste lepe enakomerno pepelnate barve, ki jo vidimo v reklamah ali pri naših babicah, je pot praviloma dolga. In če so moški s srebrnimi nitkami med lasmi videti privlačni in šarmantni, jih ženske skušamo prikriti predvsem z barvanjem.