Franc Hvasti, ki je kot nekdanji tekmovalec, trener in selektor, pionir slovenskega vrhunskega kolesarstva, je bralcem, ki se radi rekreirajo, pripravil nekaj nasvetov, na kaj naj bodo pozorni, če bi radi ostali gibčni in zdravi.

Ko govorimo o rekreaciji starejših nad 55 let, je po njegovem mnenju treba opredeliti in spoštovati zmernost, razmerje med aktivnostjo in počitkom ter trajanje rekreacije. Doseganje rekordov ni več najpomembnejše. Pomembno je tudi razmerje med obremenitvijo in počitkom, ne glede na to, ali kolesarimo, tečemo ali hitro hodimo. Najprej je navedel, da je prvo pravilo, da kolesarji uporabljajo primerno obvezno opremo.

Vsi, ki prisegate na klasične kose oblačil, ste zagotovo veseli, da je ponovno popularen balonski plašč (balonar). Je pravšnji za prehodni čas in nenadomestljiv ob hitrih vremenskih spremembah. Klasičen kroj je ostal skoraj nedotaknjen, velika razlika pa je v materialih, iz katerih je izdelan, in barvah.

Za balonski plašč so značilni dvoredno zapenjanje z dolgimi raglanrokavi in našitki za epolete, kakovostna podloga, dvojno sedlo na ramenih in pas. Letošnji so malce poenostavljeni, vsem pa je skupno dvoredno zapenjanje in značilen širok ovratnik (fazona) ter okrasni dodatek na rokavih.

Da bi opozorili na to, kako pomembno je zgodnje odkrivanje kognitivnih sprememb za blaženje težav z demenco, podjetje BrainTrip s partnerji začenja neprofitni projekt POMNI. Poleg ozaveščanja pripravljajo tudi pilotni projekt, ki bo starejšim od 60 let omogočil brezplačne presejalne teste za zgodnje odkrivanje demence.

Petsto prostovoljcem bodo s šestimi presejalnimi testi preverili umske sposobnosti (spomin, koncentracijo, govorne veščine, sposobnost načrtovanja in podobno). Udeleženci bodo reševali določene miselne naloge na petih mednarodno uveljavljenih psiholoških in vedenjskih vprašalnikih, ki so se izkazali kot dobri za zgodnjo zaznavo demence (MoCA, ADAS-cog, ACE-III, Phototest, Eurotest). Pri šestem testu pa ne gre za vedenjsko ocenjevanje umskih ali spominskih sposobnosti, pač pa za neposredno meritev delovanja možganov s pomočjo neinvazivne metode, imenovane EEG (elektroencefalografija). Udeležencem bodo merili električno aktivnost možganov s t. i. BrainTripovim demenčnim indeksom (BDI), ki je plod slovenskih raziskav in je že dobila mednarodni certifikat, da jo lahko uporabljajo kot medicinsko napravo. Meritev BDI je kratka in neboleča, do zdaj so jo že preizkusili pri več kot 200 prostovoljcih iz različnih domov za starejše. Testiranja v različnih krajih Slovenije bodo začeli v aprilu. 

Glavkom je potuhnjena bolezen: dolgo ne povzroča težav, ko pa napreduje, povzroči nepovratno okvaro na vidnem živcu. Je celo drugi najpogostejši vzrok za slepoto, ki pa bi jo lahko preprečili, če bi težave pravočasno opazili. S starostjo se veča možnost, da pride do okvar vidnega živca, zato so nujni redni in temeljiti oftalmološki pregledi.

Glavkom je počasi napredujoča okvara vidnega živca zaradi postopnega propada živčnih vlaken, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Bolnikom se pred očmi pojavljajo črne packe, blede barve, imajo zamegljen vid ali pa vidijo samo del celotne slike – običajno je najdlje ohranjen centralni del vida. Z napredovanjem bolezni je območje, ki ga vidijo, vse manjše. Pogosto so občutljivi za močno svetlobo, potrebujejo dalj časa, da se prilagodijo svetlobnim spremembam, težko prenesejo prehod iz svetlega v temen prostor. Značilna je izguba kontrasta, ne morejo ugotoviti, koliko je na primer mleka v beli skodelici, težko berejo podnapise na televiziji.

V toplejših mesecih leta ima veliko ljudi težave z utrujenimi, težkimi, oteklimi nogami, pojavlja se celo pekoč občutek na podplatih. Težave segajo od neprijetnih občutkov pa vse do bolečin, ki nas lahko pri vsakdanjem življenju ovirajo.

Tako neprijetno stanje nog povzročajo višje temperature (te vplivajo na prekomerno nabiranje tekočine v tkivih in njihovo počasnejše odvajanje) in tudi dejstvo, da v pomladno-poletnih mesecih veliko več časa preživimo na nogah. »Težke noge« so dobro znane vsem, ki zaradi narave svojega dela veliko časa stojijo. Lahko pa tovrstne težave z nogami kažejo na resnejša stanja, na primer kronično vensko bolezen, bolezni srca, ledvic, hormonske spremembe, ki zahtevajo zdravniško obravnavo.