Da bo naš imunski sistem kos vsem izzivom, ki ga čakajo v hladnejšem obdobju leta, velja upoštevati smernice, na katere sta udeležence srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti v Zadru spomnila zdravnika Anej Kokovnik in Cene Jerele iz UKC Ljubljana.

Za dobro telesno odpornost so pomembni:

-  Raznolika in zdrava prehrana in dovolj tekočine. Posodobljena prehranska piramida posnema sredozemski način prehranjevanja. To pomeni, da uživamo sezonska živila, po možnosti pridelana v naši okolici, čim več zelenjave in sadja, stročnic in polnozrnatih žit. Obroki naj bodo pestri in ne preobilni. Večkrat na teden jejmo ribe in pusto meso (perutnina, jagnjetina, zajčje meso …), uporabljajmo kakovostne maščobe, kot je oljčno olje, pogosteje jejmo oreške, medtem ko naj bodo rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki in sladice na krožniku...

Psihologija

Značaj ali karakter predstavlja skupek osebnostnih potez, načina doživljanja okolice, posamezniku lasten vzorec vstopanja v odnose. Je slika, kakršno kaže zunanjemu svetu tako z vidika doživljanja čustev, govora, nam bližnjih posameznikov in vstopanja v odnose z njimi. Kako pogosto ste za nekoga rekli, da ima močan karakter? Kaj to za vas pomeni?

Na značaj poleg genov vpliva tudi zunanja okolica, ki posameznika zelo oblikuje že v maminem trebuhu, predvsem pa v prvih letih njegovega otroštva. V primerjavi z njim pa je temperament le z geni pridobljen vzorec delovanja, doživljanja in odzivanja na okolico. Okolica in naša razlaga sporočil iz nje sta torej ključni za to, kakšen značaj si bomo oblikovali. In ko govorimo o močnih karakterjih in ljudeh z velikim karakterjem, največkrat laično mislimo na nekoga, ki trdno stoji za svojimi besedami, zna uveljaviti svojo voljo, je odločen pri postavljanju trditev, ki držijo zanj in tudi za druge. Pogosto pa besedno zvezo močan karakter uporabljamo za nekoga, ki vztraja pri svojih stališčih in prepričanjih ne glede na spremembe situacije ter zunanjih okoliščin. Ti ljudje so največkrat vztrajni v dokazovanju svojega »prav« in svojih stališč ne menjajo zelo pogosto. Ali je to tisto, po čemer res hrepenimo in kakršne ljudi si želimo imeti ob sebi?

Zdravje

Zobozdravniki opažajo, da večina starejših pacientov slabo skrbi za ustno higieno – tako za zobe kot za protetične nadomestke. Nepravilna in neredna nega zelo poslabša ne le videza, temveč tudi zdravje zob in dlesni oziroma funkcionalnost protetičnih izdelkov.

Miselnost, da s staranjem tako ali tako izgubimo zobe, je napačna. Če za zobe in protetične nadomestke, na primer mostičke, zobne vsadke in proteze, pravilno skrbimo, jim zelo podaljšamo življenjsko dobo. Na zdravje celotne ustne votline seveda vplivajo tudi slabe navade (predvsem kajenje), bolezni (recimo sladkorna bolezen), poškodbe in tudi dednost (na primer nagnjenost k parodontalni bolezni). Na to, kar smo podedovali od svojih prednikov, ne moremo vplivati, lahko pa za zdravje ustne votline veliko naredimo z ustrezno higieno, obiski zobozdravnika, zdravim življenjskim slogom in izogibanjem nevarnim situacijam.

November je mesec, ko se gotovo ozremo po povsem jesensko-zimski zelenjavi, tj. po zelju in ohrovtu. Vsaj po rdečem zelju.

Ali ste vedeli, da je rdeče zelje vijoličaste barve zaradi antocianov, naravnih barvil iz skupine flavonoidov, ki delujejo proti raku? Flavonoidi so topni v vodi, tudi v potu, zato se prsti med rezanjem rdečega zelja obarvajo. Ta naravna barvila se sproščajo v vodo, juho ali omako, prikupno barvo ohranimo, če v lonec z rdečim zeljem dodamo malce kisline iz vina ali kisa.

Zelje in ohrovt vsebujeta visoke vrednosti vitamina C, zato ju večkrat kot kuhana pojemo kar surova v solati. V eni skodelici je približno polovica dnevnih potreb po vitaminu C. Rdeče zelje vsebuje še veliko drugih vitaminov, med drugim vitamina K, B6, kar koristi za močne kosti. Vseh hranil, tudi mineralov, ima rdeče zelje več kot belo, zato je velika škoda, če ga ne znamo uporabiti drugače kot le dušenega za martinovo. Tako zelje kot tudi ohrovt pa naš obrok obogatita z vlakninami. Večina je netopnih in s tem na okusen način pospešimo svojo prebavo.

V preteklih desetletjih, ko mesa nismo imeli vsak dan na krožniku, je bil fižol zelo cenjena beljakovinska hrana. In pridelali smo ga sami. Bil je zelo poceni, saj je morala mama zamenjati kar pet kilogramov fižola za pol kilograma sladkorja. Danes je fižol okrog osemkrat dražji od sladkorja. Bržkone je prav tako, če upoštevamo, koliko pozitivnega nam dajejo stročnice za zdravje.

Fižol pomlajuje, saj ima veliko nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu. Če jih ni dovolj, se presnovni proces zmanjša, posledica sta nenehna utrujenost in hudo izpadanje las. S kar četrt stoletja dolgimi raziskavami na skupini 16 tisoč moških po vsem svetu so ugotovili, da je fižol v vsakodnevni prehrani kar za 80 odstotkov zmanjšal tveganje za srčna obolenja.

ZDRAVJE

Sodobna medicina in tehnologija sta sposobni rešiti akutni dogodek na srcu, ampak če zdravljenju ne sledita ambulantna in vseživljenjska rehabilitacija, je to nedokončana zgodba. Zato so koronarni klubi nenadomestljiva podpora bolnikom in njihovim družinam.

To dejstvo so ob 40. obletnici Koronarnega kluba Ljubljana poudarili tako kardiologi kot bolniki s srčno-žilnimi boleznimi. Vključitev v program kardiovaskularne rehabilitacije namreč podaljša preživetje, zmanjšuje tveganje za zaplete ali vnovični infarkt, predvsem pa izboljša kakovost življenja.

Ognjič (Calendula officinalis) je ena najbolj razširjenih in dobro znanih zdravilnih rastlin z mnogimi blagodejnimi učinki. Ali vas zanima, kako si lahko sami izdelate ognjičevo olje?

Vrtni ognjič je enoletna zdravilna rastlina, ki zraste do približno 60 centimetrov visoko. Izvira iz južne Evrope. Je zelo koristen, saj odganja tudi škodljivce, kot je koloradski hrošč. Prelepi cvetovi rumene do oranžne barve vsebujejo eterična olja, flavonoide, kumarine in triterpenoide, ki so osrednje ognjičeve učinkovine.